Študentska organizacija Fakultete za elektrotehniko in Društvo elektrotehnikov – stromar.si v sredo, 13. aprila 2011, ob 17.00 na Fakulteti za elektrotehniko v predavalnici PR01 organizirata okroglo mizo z naslovom (NE)vrednost inženirjev v družbi!?, katere moderator bo Vida Petrovčič.
Glavna tema okrogle mize bo izpostavljanje inženirske problematike v Sloveniji, saj ta poklic spremlja nemalo težav, ki se jih tudi inženirji sami ne zavedajo ali pa se jim s tem ne zdi vredno ukvarjati. Potrebno je opozoriti na plačna nesorazmerja, ki niso posledica slabega dela visoko izobraženih kadrov, ampak posledica politike v naši državi. Država se marsikdaj mačehovsko obnaša do visokotehnoloških podjetij, predvsem z zakonodajo in previsokimi obdavčitvami. Tudi mediji in nadaljevanke velikokrat poveličujejo pravnike in zdravnike, medtem ko marsikateri inženir z izrednim odkritjem ostane skrit na trideseti strani časopisa.
Kaj je glavni razlog, da je inženirski poklic vse bolj deficitaren? Vse to in še več boste zvedeli na okrogli mizi.
Novico lahko spremljate tudi na spletu: http://www.stromar.si/vsebine/okrogla-miza
GOSTJE OKROGLE MIZE:
– Darja Radič, ministrica za gospodarstvo,
– Rok Uršič, direktor in ustanovitelj podjetja Instrumentation Technologies,
– prof. dr. Baldomir Zajc, predsednik Slovenske inženirske zveze ter urednik revije Inženir,
– prof. dr. Jože Duhovnik, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani,
– dr. Maks Tajnikar, redni profesor na Ekonomski fakulteti,
– dr. Matjaž Lukač, predsednik uprave Fotone.
IZHODIŠČA RAZPRAVE
– TEHNOLOŠKI NAPREDEK V SLOVENIJI
o Odločiti se bo potrebno, kakšno družbo in gospodarstvo si želimo imeti v prihodnosti. Družbo, ki bo temeljila na fizično intenzivem delu ali na znanju. Vprašanje je, v katero smer se bo razvijala Slovenija: ali bomo visokotehnološka država ali se bomo razvijali v drugo smer? (Kot zanimivost: Nemci namenijo 8% BDP-ja za razvoj, Slovenija pa le 0,5%.).
– KAPITAL ZA RAZVOJ
o Razvojni oddelki, prispevek države, višina sredstev, ki se vlagajo. Da dohitimo razvoj zahodnega sveta, bo potrebno odpirati nove razvoje oddelke. Za zagon teh oddelkov pa so potrebna začetna finančna sredstva, ki niso zanemarljiva. Sredstva pa niso potrebna zgolj za opremo, temveč tudi za pridobitev kvalitetnega kadra. Kdo bo zagotovil potrebna sredstva? Bo to zgolj gospodarstvo (domače in tuje) ali tudi država?
– ZAPOSLOVANJE INŽENIRJA
o Kaj lahko doprinese inženir podjetju (znanje, ideje …)? Čeprav je po zaposlitvi nujno potrebno vlagati v nadaljnje izobraževanje, da bi lahko sledili hitremu tehnološkemu razvoju, se pri nas to dogaja poredko. Je zgolj izobraževanje v Sloveniji dovolj? Kako preprečiti beg možganov?
– IZBOLJŠAVE UČNEGA PROCESA
o Velikokrat se slišijo kritike podjetij na račun izobraževalnega procesa bodočih inženirjev, predvsem zaradi praktičnih znanj. Nekatere fakultete so že uvedle obvezno prakso za določene programe, vendar, ali dobijo študentje dovolj praktičnega znanja v razmeroma kratkem času in ali bi se ta problem dalo rešiti kako drugače (primer: izobraževalni proces v Nemčiji)? Navzven pa mogoče izstopa še problem interdisciplinarnosti. V današnjem času je izdelek posledica združitve znanj več področij. Je pri nas sodelovanje fakultet med učnim procesom zadostno?
– NEZAINTERESIRANOST ZA TEHNIČNE ŠTUDIJE
o Je študij dovolj privlačen in predstavljen v pravi luči? Vpis na tehnične fakultete upada, na drugi strani pa se vpis na nekatere družboslovne in naravoslovne fakultete povečuje (npr. pravo, medicina …). Je ugled inženirja v slovenskem okolju premajhen in ali velja poklic kot neperspektiven ter zahteven?
– NIZKE PLAČE
o So plače dovolj stimulativne, tako za mlade kot tudi za izkušene inženirje? Kakšne plače je moč pričakovati v prihodnje? Kakšne so plače vrhunskih inženirjev v primerjavi z drugimi vrhunskimi kadri?
