Ogrožena politična avtonomnost študentskih organizacij in nevladnega sektorja

Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo presenečeni nad dejanjem poslanske skupine Združena levica (ZL), ki je prejšnji teden v parlamentarno proceduro vložila Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o skupnosti študentov (ZSkuS). Predlog zakona ne vsebuje sistemskih rešitev, predlagane spremembe pa bi ob sprejetju zakona resno ogrozile politično avtonomnost študentskih organizacij, posledice pa bi lahko nosil tudi širši nevladni sektor. Zakon o spremembah in dopolnitvah ZSkuS je bil vložen rokohitrsko, brez tehtnega premisleka o vsebini predloga ter brez sodelovanja s študenti in njihovimi reprezentativnimi predstavniki.

Zakon o skupnosti študentov (ZSkuS) je akt, ki ureja okvire in pogoje delovanja študentskih organizacij. Ti so podrobneje opredeljeni v temeljnem aktu študentskega organiziranja – Študentski ustavi. Predlog sprememb ZSkuS, ki ga je vložila poslanska skupina ZL, opredeljuje štiri področja urejanja: spremembo definicije pravne subjektivitete ŠOS in njenih 54 organizacijskih oblik (OO ŠOS) v osebo javnega prava, določitev predstavniškega telesa ŠOS, urejanje poteka volitev v organe in podvrženost državnim organom nadzora.  

Predlog zakona kaže na nepoznavanje študentskega organiziranja, ki je v svojih organizacijskih oblikah zelo raznoliko, zato predlagane spremembe pri vseh OO ŠOS v praksi sploh ne morejo zaživeti. Vsa področja, v katera želi poseči zakon, so že urejena s Študentsko ustavo. Ta kot najvišji akt ŠOS določa skupščino študentov, v katero so predstavniki že sedaj voljeni na svobodnih, demokratičnih in neposrednih volitvah. Prav tako so bile ŠOS in OO ŠOS večkrat revidirane s strani Računskega sodišča RS. To ima vso pristojnost izvajanja revizije nad namensko rabo sredstev tako ŠOS kot OO ŠOS, ki so se prav tako zavezale k upoštevanju določil Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

Iz predloga sprememb ZSkuS je razvidno, da pobudniki sprememb ne ločujejo med pravno subjektiviteto in sredstvi, s katerimi ta pravna oseba upravlja. Obstaja namreč velika razlika med nadzorovanjem porabe javnih sredstev in nadzorovanjem delovanja organizacije, v katerega pa spada tudi nadzor nad njenimi smernicami in stališči. Pravna subjektiviteta javnega prava v Sloveniji ni urejena s splošnim zakonom, ampak jo različno urejajo posamezni področni zakoni. Glede na teoretske kriterije se ŠOS in OO ŠOS ne morejo umeščati med pravne osebe javnega prava. S tem se namreč organizacija zaveže, da bo v prvi vrsti zastopala javni (splošni) interes, kar bi v dotičnem primeru pomenilo, da ŠOS ne bi mogla več učinkovito zastopati skupinskega interesa študentk in študentov. Potencialno bi to lahko pomenilo tudi, da se organom države in samoupravnih lokalnih skupnosti omogoči vplivanje na smernice delovanje organizacij, s tem pa bi ŠOS izgubila vso svojo avtonomnost. Prehod ŠOS in OO ŠOS iz pravne osebe zasebnega prava v javnopravni režim je v nasprotju z idejo civilne družbe in bi lahko imel negativne posledice tudi za širši nevladni sektor, saj bi zaradi enotnega obravnavanja lahko spreminjali tudi pravno subjektiviteto drugih podobnih organizacij.

Zakon o spremembah in dopolnitvah ZSkuS je bil vložen rokohitrsko, brez tehtnega premisleka o vsebini predloga ter brez sodelovanja s študenti in njihovimi reprezentativnimi predstavniki. Poslanska skupina ZL v sporočilu za javnost prizanava, da je namen vložitve predloga predvsem odpiranje razprave o študentskem organiziranju, ki naj bi jo med seboj izvedli študenti. Hkrati obtožuje ŠOS, da ta nima več kredibilnosti in prave politične moči pri zastopanju študentov. Nad tovrstnim mišljenjem smo vsekakor zelo začudeni, saj je prav ŠOS v preteklosti uspelo izpogajati študij brez šolnin in razmeroma dober sistem socialnih transferjev za študente, celo enega boljših v Evropi. Zavedati se je potrebno, da so pravice izborjene in ne podeljene, pri tem pa ŠOS vseskozi igra ključno vlogo ščitenja interesov vseh študentov. Očitkov poslanske skupine ZL, ki naj bi predstavljali podlago za vložitev zakona, tako enostavno ne moremo razumeti in jih na tej točki tudi odločno zavračamo.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSkuS vsebuje spremembe, ki bi škodljivo vplivale na avtonomijo zastopanja študentov in na samo delovanje organizacij. Ker je v predlogu več neskladnosti – tako z veljavno ureditvijo kot mnenji, celo odločbami različnih ministrstev – smo se odločili, da pripravimo podroben komentar predloga zakona (dokument je dostopen na spletni strani ŠOS). Predlog sprememb v celoti zavračamo, saj so področja že urejena v temeljnih aktih ŠOS in OO ŠOS. Predlog pa prav tako predstavlja napad na avtonomno in samoupravno skupnost študentov, je v nasprotju s pravno prakso, neusklajen s ŠOS – s čimer je bil kršen 7. člen ZSkuS – ter utemeljen na neresničnih argumentih.