Na podlagi pisma predsednika Vlade RS Boruta Pahorja je Študentska organizacije Slovenije (ŠOS) ugotovila, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) ustrezno ne obvešča niti vrha Vlade RS. Iz pisma je namreč razvidno, da si predsednik Vlade RS po svoje razlaga dogovore, oziroma je žrtev nekorektnega obveščanja MDDSZ. Kaj takega od najvišjega predstavnika v državi študenti niso pričakovali.
Predstavniki študentov pripravljajo izčrpen vsebinski odgovor na pismo predsednika Vlade RS, kjer mu bodo natančno predstavili vse dogovore, ki so bili kršeni ter mu razložili, da nikoli niso v celoti prekinili dialoga, temveč zgolj na ravni medresorske komisije. Dogovor, ki so ga študenti sklenili s predsednikom Vlade RS namreč ni predvideval vzporedne priprave Zakona o malem delu in štipendijskega zakona, temveč zaporedno. To pomeni, da je potrebno prvo zagotoviti in v realnosti implementirati zadostno število štipendij in šele nato se lahko pogovarjajo o omejitvi edinega študentskega socialnega korektiva, ki ga predstavlja študentsko delo.
Že več let se namreč dogaja, da vlada obljubi več štipendij, na račun katerih želi omejiti študentsko delo, nato pa se v praksi pokaže, da je štipendij celo manj. V Slovenski izhodni strategiji pa ni niti enega evra namenjenega novim štipendijam, kar potrjuje bojazen študentov in tudi predlagano zaporedje obravnave zakonov, ki je ravno nasprotno vsem dogovorom.
Slovenska izhodna strategija 2010 – 2013 opredeljuje časovnico, ki novo zakonodajo na področju štipendiranja načrtuje šele s 1. 9. 2010, kar pomeni šele 3 mesece po sprejetju Zakona o malem delu. Sprejetje Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pa je predvideno šele 1. 1. 2011, kar pomeni, da bodo pogoji za pridobitev državnih štipendij določeni šele 6 mesecev po sprejetju Zakona o malem delu.
ŠOS je ob pregledu izhodišč Zakona o malem delu zaznal dodatne nevarnosti uveljavitve takšne oblike dela tudi za druge predlagane skupine, ki bi lahko opravljale predlagano malo delo. Za mlade se lahko v takšnem sistemu malega dela pojavi tudi nevarnost negotovega in prekernega dela.
»Zato ŠOS ne more sprejeti odgovornosti za nedodelano rešitev trga dela, v katerem se morajo mladi zaradi pomanjkanja strukturnih sprememb pri ustvarjanju novih delovnih mest sprijazniti z malim delom, ki v danih izhodiščih ne opredeljuje socialne varnosti. ŠOS zato zavrača kakršnokoli sodelovanje pri pripravi Zakona o malem delu, dokler se ne zagotovi celovita in strokovna razprava o učinkih, ki bi jih tak poseg imel na trgu dela,« je poudarila predsednica ŠOS Katja Šoba.
