Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) se je prvič danes, preko gradiv, ki jih je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) pripravilo za novinarje, seznanila z novo shemo sofinanciranja podiplomskega/doktorskega študija, saj v predhodne pogovore ni bila vključena. S temi informacijami bodo tako seznanjeni tudi študenti, ki se te dni vpisujejo na doktorske programe, žal pa bodo z rezultati razpisa, ki bo objavljen šele septembra, seznanjeni po preteku prijavnega roka.
ŠOS se zaveda, da sofinanciranje podiplomskega bolonjskega študija predstavlja tudi celotno drugo bolonjsko stopnjo (strokovni magisterij), ki pa je po mnenju ŠOS tako množična zaradi neustrezno vrednotenih ravni izobrazbe: diplomanti prve bolonjske stopnje namreč ne dosegajo ustrezne in za delodajalce primerne izobrazbene ravni (dosežejo 6/II raven izobrazbe), kar jih posledično sili v nadaljevanje študija. Prav tako se je povečala tudi masovnost doktorskega študija, čemur pa je botrovala sistemska ukinitev »starih« znanstvenih magisterijev s prehodom na bolonjski način študija. ŠOS kljub temu meni, da je potrebno spodbujati izobraževanje za doseganje znanstvenih nazivov, kar je opredeljeno tudi v iztekajočem se Nacionalnem programu visokega šolstva. Glede na čedalje slabšo socialno sliko slovenskih študentov ŠOS ocenjuje, da se bo za sofinanciranje prijavilo več kandidatov kot pričakuje MVZT.
ŠOS meni, da mora biti poudarek tretje (doktorske) bolonjske stopnje na raziskovanju, pri čemer so pomembne bazične kakor tudi aplikativne raziskave, s čimer skrbimo tako za razvoj znanosti kot prenos znanstvenih ugotovitev v prakso. ŠOS meni, da gre novo predstavljeni sistem financiranja v škodo temeljnim raziskavam, na kar so v zadnjem času opozorili tudi nekateri priznani družboslovci in humanisti. Sofinanciranje bo namreč potekalo po treh shemah, od katerih sta dve prednostno orientirani k naravoslovnim in tehniškim vedam (ARRS in TIA).
Tudi ŠOS se zaveda, da je potrebno povečati pretok znanja v trikotniku med visokošolskimi ter raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom, saj se s prenosom znanja lahko obogatijo vse vključene strani, tako visokošolski zavodi, študenti, kot gospodarstvo. Pri povečevanju pretoka znanja v trikotniku med visokošolskimi institucijami ter raziskovalnimi institucijami in delodajalci, je potrebno paziti na ravnotežje in enakopravno sodelovanje vseh akterjev, ne pa podrejanje enega drugemu. Tako se ne sme dopustiti, da se naš raziskovalni prostor v prihodnje oblikuje povsem po meri ali trenutnih zahtevah gospodarstva, saj so lahko takšne odločitve dolgoročno nevzdržne.
ŠOS podpira razvoj instituta mladih raziskovalcev, vendar prav tako meni, da je to področje potrebno temeljite prenove in izboljšav, ki bodo v središče postavile prav študente, ki imajo potencial in željo po raziskovalnem delu. Doktorski študij ima in bo imel posebno vlogo v visokošolskem izobraževanju. V tem oziru je razpis za mlade raziskovalce izredno pomemben znanstveni instrument. Če tega ne bi bilo, bi zagotovo zmanjšali njegovo dostopnost in bili prikrajšani za bodoče vrhunske znanstvenike. Kljub pozitivni naravnanosti tega instrumenta pa ŠOS opozarja na nujne spremembe, ki bodo predvsem študentom omogočale še večjo dostopnost in transparentnost.
V trenutnem sistemu lahko namreč prihaja do netransparentnosti in subjektivnih izbir, ob čemer se lahko “izgubijo” celotne generacije potencialno odličnih raziskovalcev. Vsem kandidatom je potrebno omogočiti prijavo na razpis in jim, s kvalitetnimi mentorji, omogočiti njihov nadaljnji znanstveni razvoj. Prav tako bi bilo potrebno preprečiti primere prekomerne obremenitve mladih raziskovalcev s strani mentorjev predvsem v delu, ki ni neposredno povezan z njihovimi osnovnimi nalogami in raziskovanjem. Pri tem pogosto prihaja do zlorab pri avtorstvu nad delom mladih raziskovalcev.
ŠOS prav tako poudarja, da se študentom tretje bolonjske stopnje, ki niso zaposleni (ali iskalci zaposlitve), zagotovi vse pravice, izhajajoče iz statusa študenta in se jim tako omogoči nemoteno dokončanje študija v predvidenem roku. Ob tem ŠOS pozdravlja možnost dodeljevanja denarnih spodbud kot prispevka h kritju življenjskih stroškov kar prinaša nova shema sofinanciranja.
