Varuh človekovih pravic RS in Slovenski etnografski muzej sta v prostorih SEM-a ob svetovnem dnevu človekovih pravic 10. decembru pripravila okroglo mizo z naslovom Odpiramo vrata mladim – uveljavljanje pravic iz dela.
Varuh človekovih pravic RS že leta zaznava številna odprta vprašanja na področju zaposlovanja in delovnih razmerij. Ob svetovnem dnevu človekovih pravic je tako skupaj s strokovnjaki z različnih področij odpiral nekatera vprašanja o mladih, ki se iz procesa izobraževanja podajo na pot zaposlovanja, na njej pa naletijo na prenekatere ovire in nemalo zaprtih vrat.
Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl je dejal, da se vse več mladih srečuje z nestabilnimi oblikami dela, ki ne zagotavljajo dostojnega plačila in ne dajejo pravic iz dela, ki jim pritičejo. Ni dovolj, da imajo zaposlitev, ampak mora biti ta kakovostna, je menil. Tudi predsednica sindikata Mladi plus Zala Turšič je bila kritična do razmer. Pravice delavcev so človekove pravice, je dejala. Vedno več je kratkotrajnih pogodb in siljenja v status samostojnega podjetnika. Edina možnost bo preko skupnega povezovanja, je ocenila.
Namestnica varuhinje mag. Kornelija Marzel je povedala, da pri Varuhu nepreglednost zaposlovanja, pogrešajo pa tudi oceno, kako posamezni ukrepi države prispevajo k zaposlovanju. Nujen je nadzor nad izplačevanjem plač in negotovimi oblikami dela, je dejala namestnica varuhinje človekovih pravic Kornelija Marzel. Tudi ugotovitve inšpektorata za delo potrjujejo, da so v Sloveniji večinoma samo še nestabilne oblike zaposlitve, medtem ko so zaposlitve za nedoločen čas redke. Veliko pa si obetajo denimo od novele zakona o gospodarskih družbah, ki preprečuje nekatera nesprejemljiva ravnanja, je dejala glavna inšpektorica za delo Nataša Trček.
Tako naj ne bi bilo več anomalij, na katere je opozoril tudi v. d. direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin, ko se verižijo podjetja in izigrava zaposlene in državo. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je razloge za nastale razmere videl v sistemu izobraževanja. “Razsuli smo poklicno izobraževanje,” je opozoril. Zdaj je po njegovi oceni nujno dvigniti tehnično kulturo. Mirjana Ule iz centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani pa je kot problem izpostavila, da so mladi odrinjeni na rob. To gre na škodo družbe, pravi. Rešitev za mlade bo zlasti v dobro družbe, ki si bo tako rešila svojo prihodnost, je poudarila. Najbolj uspešne so tiste države, kjer je enakost največja, denimo skandinavske države in Kanada, je dejala dekanja fakultete za socialno delo v Ljubljani Vesna Leskošek. Investicija v prehod iz izobraževanja v zaposlitev mora biti za državo ključna, je menila.
Po opozorilu sociologa Aleša Bučarja Ručmana s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru pa se v Sloveniji vsak mlad človek posebej ukvarja s svojim preživetjem. Tako se razbija njihova volja za skupno akcijo, je dejal. “Vsi kot družba to dopuščamo, ” je opozoril.
