Ob tokratnem srečanju z Mojco sva se pogovarjali o odnosih. Skregala se je z najboljšo prijateljico Saro. To jo je zelo prizadelo. Očitala ji je, da so ji na enkrat vsi bolj pomembni kot ona, da nima nobenega časa zanjo in da jo, odkar sta se preselili v Ljubljano, vidi manj kot prej, ko nista bili sostanovalki.
Prijateljici sta že iz otroških let. Vedno sta tičali skupaj, po osnovni šoli, sta bili skupaj v gimnaziji, ven sta hodili skupaj, poslušali enako muziko, skupaj počeli stvari, skupaj delili lepe in težke trenutke. Sedaj študirata na različnih fakultetah, imata različne urnike, nove kolege in Sara je začela čutiti, da se njun odnos krha, da ni tako intenziven kot do tedaj in za vse seveda krivila Mojco. Mojca se je pa odločila, da tokrat ne bo popustila. Sara vedno želi, da je po njeno. Najbolj jo je prizadelo, da je nekako začutila, da ji Sara ne privošči sreče. Zadnje čase je bila res polna energije, spoznala mnogo novih, zanimivih ljudi, spoznala tudi kar nekaj zanimivih fantov in z enim sta si bila prav posebej všeč. A ko je doma svoje veselje želela podeliti s Saro je večino krat naletela na gluha ušesa in nezanimanje. Sara bi morala dobiti Oskarja za to kako z lahkoto obrne temo pogovora na njene dogodivščine, njene probleme in njene simpatije, tako da so se njuni pogovori nekako vedno končali tako, da je Mojca bila tista, ki je poslušala ona pa je pripovedovala. Počasi je postajala sita tega in je res manj časa prebila z njo. Včasih se sprašuje ali je mogoče preveč egoistična…
Tukaj sem nekoliko odplavala v lastne misli. Mojčino pripovedovanje mi je bilo zelo znano, ker sem slišala kar nekaj podobnih zgodb v službi in vzorec je bil velikokrat podoben. Prijateljici iz otroških let, precej odvisen odnos, ena bolj dominantna, druga bolj popustljiva. Ko z dozorevanjem ene pride do krhanja obstoječe dinamike v odnosu, je na eni strani užaljenost zaradi izgube, na drugi pa slaba vest.
V takih primerih gre velikokrat, a ne vedno, za podoben vzorec, soodvisen odnos v katerem oba udeleženca doživljata občutek samozavesti. V tem, Mojčinem primeru imamo na eni strani osebo, ki ima nižji občutek samospoštovanja in postane na nek način “odvisna”od stalnega potrjevanja drugih in poskuša s pohvalami in pozornostjo uravnotežiti negativne notranje občutke, ki so se zakoreninili v njih že od otroštva, iz vzgoje. Na drugi strani pa osebo, ki gre v drugo skrajnost, ima pretirano visok občutek lastne vrednosti, je lahko celo arogantna. Pri tem pa gre za podobno dinamiko kot pri prej omenjenih, le da navzven zgleda popolnoma različno. Tudi pri njih je občutek lastne vrednosti plod neuspešne vzgoje, kjer so starši otroke naučili, da iščejo napake pri drugih ali da so več vredni kot drugi in jim s tem dajejo lažen občutek moči. Tako imajo okrog sebe tudi ljudi, ki jim bodo ta občutek lastne vrednosti potrjevali, saj nimajo stika z notranjim občutkom samozavesti. In prav o tem se mi zdi, da Mojca sedaj govori. Njena prijateljica Sara je bila tista, ki je bila vedno samozavestna v družbi, fantje so jo imeli radi, v družbi so jo imeli radi, ampak, da bi resnično verjela, da ima določene kvalitete je potrebovala Mojco, da ji to vedno znova potrdi. In Mojca, ki se je večino časa ob njej počutila nekako kot “grdi raček”, je potrebovala Saro, da ji da občutek lastne vrednosti, ker ga drugje ni dobila. Sedaj sta prišli v obdobje, ko je Mojca naredila razvoj k zdravem občutku lastne vrednosti. Sama je na podlagi svojih izkušenj, dosežkov, drugih odnosov, kjer so jo sprejeli tako kakršna je, sebi priznala določene kvalitete, ki se jih je mogoče prej zavedala, a ni upala priznati, saj bi s tem prizadela Saro, s čemer bi jo lahko izgubila in ostala brez svojega glavnega vira dajanja občutka vrednosti. Sedaj je stvari videla v drugačni luči. Čutila je, da jo Sara velikokrat ni poskušala razumeti, niti poslušati, ampak jo je velikokrat kritizirala, iskala napake na njej, take katerih se je sama zelo dobro zavedala in njeno negativno samopodobo velikokrat samo poglobila. A takrat ji je tiste drobtine, kar jih je dobila od Sare pomenilo več kot karkoli drugega in vlivale občutek lastne vrednosti.
Sedaj je nekoliko drugače. Mojca je začela razvijati zdrav občutek samozavesti, ki je notranja izkušnja lastne dragocenosti in vrednosti kot osebe. O samozavestni osebi govorimo takrat, ko ima le-ta notranji vir potrjevanja in se lahko zanese nanj. V zgornjih primerih pa je vir potrjevanja zunaj, v drugih ljudeh. Tisti trenutek, ko bo izgubil vir potrjevanja se bo njegova samopodoba sesula kot hišica iz kart. Zato je Sara polna obtoževanj in užaljenosti, v resnici jo je pa strah izgube. Mojca ima strašne občutke krivde in ji je zelo hudo, a čuti, da ne želi več takega odnosa. Ne želi več popuščati, ustreči, prikimavati in biti tiho in poslušati. Želi, da se tudi njo upošteva, njene želje, da so tudi njene zgodbe enako zanimive kot Sarine in predvsem želi imeti občutek, da jo najboljša prijateljica sprejema tako kot je in ji privošči srečo in očitne spremembe na boljše, od plahe in neopazne gimnazijke, k samozavestni študentki.
Kaj naj naredim?- je moje razmišljanje prekinila Mojca.
Povedala sem ji o čemer sem premišljevala. Tiho je poslušala. Na koncu je rekla, da se z večino strinja in da res ne želi takega odnosa več, hkrati pa jo ne bi rada zgubila. To tudi ni potrebno sem dejala. Vajin odnos se lahko spremeni, če se bosta skupaj odločili peljati stvari na drugačen način kot do zdaj. Svetovala sem ji naj si vzame čas za premislek, potem naj se pogovori s Saro. Naj pusti, da stvari resnično dozorijo v njej. Da se vse postavi na svoje mesto. Ona je tista, ki mora razčistiti s sabo, da ima pravico do sprememb, sploh pa pozitivnih in da ni naredila nič narobe in dati tako možnost tudi Sari. Razmislek o tem, ji bo dal vpogled v sedanji odnos in odnos, ki bi ga želela imeti. Tako bo lažje razložila Sari, kaj si dejansko želi. Potem bo večja verjetnost, da bo tudi ona uvidela kako zapleteni so lahko odnosi, da so živa stvar, ki jo je potrebno negovati in sprejemati spremembe. Morda bo tako lažje sprejela, da se sami spreminjamo in se spreminjajo tudi naši odnosi. Na ta način bo lažje razumela situacijo in bosta lahko na odnosu skupaj delali, ga prilagodili spremembam, kar bo lahko pomagalo tudi njej, da bo zdaj na nek nov, bolj “zdrav” način krepila zaupanje vase.
