Poklicna odločitev je ena najpomembnejših v življenju, saj začrta posameznikovo življenje v času izobraževanja ter v celotni poklicni dobi. Glede na stališča, želje, interese in sposobnosti izberemo poklic, ki nam omogoča doseči izpolnjevanje svojih ciljev, zagotavlja kvalitetno življenje in uspešno poklicno prihodnost.
Kaj vse vpliva na izbiro študija
Na vrednotenje posameznega poklica vpliva cela vrsta dejavnikov. Pomembnost in vloga teh je odvisna od socialnega okolja in okoliščin, v katerih se posameznik nahaja. Tako na odločitev vplivajo zunanji vplivi (uveljavljene norme, stališča vzornikov, staršev, prijateljev, zahtevnost izobraževalnega programa), ki ga spodbujajo v izobraževanje za določen poklic oziroma ga od njega odvračajo. Pri poklicni odločitvi naj bi bilo vodilo »izberi si poklic, v katerem uživaš«. Delo se človeku manj odtuji, če ga opravlja z veseljem in zanimanjem. Le tako lahko dokaže svoje sposobnosti in doseže osebnostno rast.
Raziskave so pokazale, da na izbiro študija vplivajo naslednji dejavniki:
– zanimivost področja študija/poklica oziroma skladnost z mojim poslanstvom,
– raznovrstne možnosti zaposlitve doma, konkurenčnost poklica na trgu dela,
– stereotipi o študiju/poklicu v družbi, ugled poklica,
– predvidena plača,
– vpisni pogoji,
– poklic staršev, družinska tradicija,
– študijski pogoji (knjižnica, računalniki, predavalnice, opreme, laboratoriji),
– obštudijske dejavnosti na fakulteti,
– priznanost fakultetnih profesorjev,
– bližina kraja izvajanja študija,
– ali bom lahko zaključil študij v predvidenem roku brez ponavljanj, torej prehodnost,
– možnost pridobitve štipendije,
– stroški študija (literatura, vpisnine, bivanje, prehrana),
– možnosti zaposlitve v tujini, konkurenčnost poklica na trgu dela v tujini.
Vpliv znancev in medijev
Zelo pomembna so priporočila tistih, ki študirajo ali so študij že zaključili. Ne smemo pa zanemariti elektronskih medijev (spletne strani fakultet), osebne predstavitve predstavnikov stroke in fakultet, informacij svetovalk in učiteljev v srednji šoli, časopisov in revij ter TV.
Svobodno in ustvarjalno delo – sanje ali resničnost
Raziskave so pokazale, da se na lestvici vrednot spreminja pomen zadovoljevanja potreb zaposlenih. Vse večji pomen pri delovnem zadovoljstvu pridobiva možnost zadovoljevanja različnih osebnostnih in socialnih potreb v primerjavi z materialnimi potrebami. Dober delodajalec torej v prihodnje ne bo več tisti, ki nudi dobro plačo in druge materialne ugodnosti, ampak tisti, ki bo poleg tega nudil predvsem možnost čim bolj svobodnega in ustvarjalnega dela ter sodelovanja pri odločanju v poslovnem procesu.
Ksenija Gider
