Čist in kvaliteten zrak je osnovna potreba vsakega človeka in ima izreden vpliv na njegovo zdravje in dobro počutje.
Kakšni so podatki
Raziskave znanstvenih inštitutov so pokazale, da se je onesnaževanje ozračja v zadnjih 30 letih močno povečalo − celo do 400 %. Onesnaženje pa se ni le količinsko povečalo, ampak se je spremenila tudi struktura polucije. Danes se ne srečujemo več s polutanti, s katerimi so se srečevali naši predniki, ki so tako tekom tisočletij evolucijsko pridobili osnovne „obrambne“ mehanizme, ampak s povsem drugačno strukturo, predvsem pa s povsem drugim velikostnim razredom, na kar pa žal niso prilagojeni. Medtem ko smo bili ljudje tako včasih izpostavljeni v večini velikim sajastim delcem ali delcem prahu zemlje in naravne okolice, smo dandanes izpostavljeni strupenim plinom, kemikalijam in sajastim ter prašnim delcem nano in mikro velikostnega razreda.
Zdravje je najpomembnejše
Raziskave so tudi pokazale, da že nizke koncentracije onesnaževalcev ozračja povzročajo širok spekter zdravstvenih težav. Ne le astme, alergij in ostalih bolezni dihal in imunskega sistema, ampak tudi onkološka obolenja in celo infarkt ter krvne strdke. Majhno povečanje koncentracije torej znatno poveča tudi verjetnosti za razvoj kardiovaskularnih in onkoloških obolenj. Po raziskavah WHO (World Health Organization) je onesnaženje ozračja postalo eden izmed glavnih svetovnih zdravstvenih problemov in ocenjuje se, da povzroči skoraj 2 milijona prezgodnjih smrti letno, od tega 130.000 samo v Evropi, kjer v povprečju Evropejcu skrajša življenje za 1 leto. Tako je spremljanje onesnaženja, novih dognanj in ozaveščanje javnosti postalo ena izmed glavnih nalog WHO, ki je leta 2005, na takrat že tretji svetovni konferenci, razglasila onesnaženje ozračja za največji svetovni zdravstveni problem.
Ključen je odnos do narave
Kako zelo je pomemben pravilen odnos do našega planeta z vidika ločevanja in odgovornega ravnanja z odpadki, varčevanja s pitno vodo, omejevanja izpustov toplogrednih plinov, varčevanja z energijo, odgovornega ravnanja z gozdovi in z živalmi, ki si z nami delijo ta planet, smo bili opozorjeni kar nekajkrat. Ne pozabimo pa še na odgovorno ravnanje z našimi mislimi, ki ravno tako prepletajo naš planet in ga soustvarjajo. Največ, kar lahko naredite zase, za ljudi okoli vas in tudi za naš planet, je, da imate radi sebe in druge, živali in naravo. In konec koncev tudi naš prelepi planet.
Ločujmo odpadke
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje vsak Slovenec letno ustvari več kot 400 kg komunalnih odpadkov. Sem sodijo odpadki iz gospodinjstev in drugi odpadki, ki so po svoji naravi in sestavi podobni gospodinjskim. Slovenci raje odlagamo, kakor predelamo. Do leta 2020 pa bo potrebno ponovno uporabo ter recikliranje odpadnih materialov (kot na primer papir, kovine, plastiko in steklo iz gospodinjstev) povečati na 60 % skupne mase. Zaradi dosega tega cilja je pred predelavo odpadke nujno potrebno ločeno zbrati. Pri tem je smiselno poudariti, da je ravno ločeno zbiranje odpadkov cenejše, zaradi česar ga komunala spodbuja in neprenehoma razvija. Ena izmed pomembnejših strategij je obveščanje in ozaveščanje ljudi o pomembnosti ločevanja. Če bi namreč vestno ločevali in ločili prav vse odpadke, bi le-ti lahko postali dragocene surovine, ki bi se vrnile v proizvodni cikel in se predelale v nov izdelek. Pri tem bi prihranili vodo, energijo, naravne vire in zagotovo pomagali okolju. Poleg tega so odpadki kapital, ki omogoča razvoj celotne gospodarske panoge in nova, zelena delovna mesta. Na žalost pa trenutno predelamo le tretjino gospodinjskih odpadkov.
Reciklirajmo
Ljudem je potrebno tudi v praksi omogočiti ločevanje, in sicer s primernim številom zabojnikov za papir, embalažo, steklo in organske odpadke, medtem ko se število zabojnikov za mešane odpadke lahko zmanjša. Pravzaprav je slednje celo priporočeno, saj bodo ljudje zaradi manjšega števila črnih zabojnikov svoje gospodinjske odpadke prisiljeni ločevati v preostale zabojnike. Za konec pomislimo še na to, koliko plastičnih vrečk porabimo v enem samem letu? Odgovor je od 300 do 600 milijonov letno, in to samo v Sloveniji! V povprečju vrečko, ki je narejena iz neobnovljivih naravnih virov, uporabljamo le 20 minut preden jo zavržemo. Recikliramo samo 4 % vrečk, medtem ko ostale končajo med mešanimi odpadki ali, še huje, v naravi, kjer razpadajo od 400 do 1000 let. Pri čemer nikoli dokončno ne razpadejo, ampak še dodatno onesnažujejo okolje s t. i. mikro plastiko. Zato naslednjič, ko obiščete trgovino, uporabite ekološke vrečke – morda se vam ne zdijo dovolj privlačne na pogled, okolju so pa zagotovo bolj všeč!
S pomladjo tudi prostovoljske čistilne akcije
Na svetovni dan voda, 22. marca 2013, se je v Sloveniji uradno začel mesec čistilnih akcij 2013. Čistilne akcije bodo potekale vse do svetovnega dneva zemlje, 22. aprila 2013. Ekologi brez meja, Turistična zveza Slovenije in organizatorji čistilnih akcij vabijo vse prebivalce Slovenije, da se tudi letos pridružijo pri čiščenju in urejanju našega okolja in naredijo nekaj dobrega za našo domovino. Vse prijavljene lokalne čistilne akcije lahko najdete na strani ebm.si/cistilne. Prav tako pa vabijo, da še naprej prijavljate divja odlagališča.
