Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je ob vstopu v teden slepih, ki ga tradicionalno obeležuje prvi teden v juniju, organizirala novinarsko konferenco, na kateri so izpostavili eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih – dostopnost do okolja in procesov v njem. ZDSSS ima 4.000 članov, po podatkih stroke pa v Sloveniji živi okrog 30.000 do 40.000 ljudi s takimi okvarami vida, da jih v vsakdanjem življenju to resno ovira. Z mislijo na dostopnost grajenega okolja in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki postajajo stalnica, lahko slepim in slabovidnim omogočimo bolj enakopravno vključevanje v družbeno okolje. Ob tednu slepih ZDSSS za svoje člane odpira tudi prenovljeni bazen in plažo pri Domu oddiha v Izoli.
»Dostopnost je širok pojem in sega od informacij javnega značaja, do grajenega okolja, spletne dostopnosti, dostopnosti informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter vseh naprav, ki jih uporabljamo pri vsakodnevnih opravilih. Gre za mozaik elementov, ki se povezujejo v neločljivo celoto, hkrati pa predstavljajo stopnjo ozaveščenosti in odprtosti neke družbe, pa tudi njeno zrcalo. Z dostopnostjo se za slepe in slabovidne vključenost v družbo prične, če je ni, pa tudi konča. Zato bi se vsi procesi v družbi morali izvajati ali načrtovati z mislijo na dostopnost, saj je le tako mogoče ljudem z okvarami vida zagotoviti celostno in neovirano vključevanje v družbo,« je poudaril Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS. Pomembno vlogo pri enakopravnem vključevanju v družbo ima tudi sintetizator govora, ki besedilo v elektronski obliki pretvori v zvočno obliko. Za slepe in slabovidne je govorna sinteza pomembna z vidika samostojnega dostopanja do informacij, uporabljajo pa jo lahko tudi osebe z disleksijo in z drugimi motnjami branja, starejši, ki jim peša vid in drugi. V okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih, ki ga je ZDSSS izvajala med leti 2013 in 2015, je bil razvit visoko kakovosten sintetizator govora, eBralec. Ta je na voljo za delo z računalnikom in pametnim telefonom s sistemom Android. Pred nekaj dnevi je bila objavljena polna različica eBralca KSS za Android, ki slepim in slabovidnim, ljudem z motnjami branja in drugim omogoča uporabo več zelo kakovostnih moških in ženskih glasov. Z njegovo pomočjo lahko uporabljajo zaslonsko navigacijo, pretvarjajo besedilo datotek v zvočni zapis, berejo e-pošto, ali SMS sporočila, uporabljajo spletne prevajalnike, ali ga uporabljajo za branje elektronskih knjig. eBralec za osebno, nekomercialno uporabo na osebnih računalnikih in pametnih telefonih s sistemom Android je brezplačen za slepe in slabovidne ter osebe z motnjami branja pa tudi za ustanove javnega sektorja.
Dostopnost grajenega okolja
»Da bi bil prostor dostopen slepim in slabovidnim, je najpomembneje, da na pešpoteh ni ovir, kot so smetnjaki, oglasne table, cvetlična korita, stojala za kolesa in podobno. Če so te ovire umaknjene izven poti za pešce, je gibanje ljudem z okvarami vida precej olajšano. Dodaten ukrep za izboljšanje orientacije in dostopnosti pa so strukture v tlaku, ki jih imenujemo talne taktilne oznake. Te s svojim izrazitim taktilnim in vizualnim kontrastom pomagajo slepim in slabovidnim pri orientaciji na površinah, ki so orientacijsko zelo zahtevne, denimo na velikih enotno tlakovanih površinah, prehodih čez ceste ali avtobusnih postajah,« je poudarila krajinska arhitektka, Andreja Albreht. Talni taktilni vodilni sistem ali TTVS je sestavljen iz reliefnih talnih oznak, ki na ključnih mestih, kjer je orientacija za slepe in slabovidne težka, dopolnjuje elemente obstoječe ureditve, ki so za orientacijo uporabni. Osnovni gradniki TTVS-ja so čepaste in rebraste plošče. Čepaste plošče obveščajo o dogodkih na poti (bližina vhoda v stavbo ali bližina postaje) in opozarjajo na spremembo smeri, rebraste pa vodijo, usmerjajo in preusmerjajo. Pri tem je pomembno, da so elementi kontrastne barve glede na okolico in da so deli vodilnih elementov za nekaj milimetrov višji od podlage. Vsak slepi ali slabovidni uporabnik TTVS-ja mora najprej dobro spoznati sistem in se naučiti osnovnih pravil. Sistem je sicer logičen in preprost, vendar je nekaj pravil vseeno treba poznati, saj so določene situacije označene na način, ki jih slepi in slabovidni samo intuitivno ne morejo osvojiti. V zadnjih letih je sicer moč opaziti postopen dvig ozaveščenosti lokalnih skupnosti o pomenu TTVS-ja za ljudi z okvarami vida. Pri tem največje korake v smeri zagotavljanja samostojnejšega gibanja za slepe in slabovidne izvaja Mestna občina Ljubljana, ki je pred časom s talnimi oznakami opremila tudi Slovensko cesto. TTVS pa je na nekaterih mestih nameščen tudi v občinah, npr. Maribor, Nova Gorica….«
Prenova bazena in plaže v Domu oddiha v Izoli
Po novinarski konferenci je nedaleč od Doma oddiha v Izoli potekalo tudi odprtje prenovljenega bazena in plaže slepih in slabovidnih. Prenovo je s svojim volilom omogočil Karmel Kleva (1922-2015), član MDSS Koper, delno pa tudi sredstva FIHO. Prenovljena plaža je prilagojena slepim in slabovidnim ter opremljena s TTVS, ki označuje najpomembnejše poti.
