Ancel Keys velja za enega največjih raziskovalcev vpliva prehrane na človeško telo. Njegov davni eksperiment stradanja, v katerem je 36 moških nekaj mesecev uživalo zelo malo hrane, v današnjem času sploh ne bi bil dovoljen. Je pa doprinesel veliko novega znanja o človeški presnovi in se zaključil z obsežnim delom The Biology of Human Starvation.
Še večji vpliv na razumevanje prehrane pa je imela Keysova znamenita študija The Seven Countries Study, ki je bila objavljena sredi 20. stoletja in v kateri je za glavnega krivca srčno-žilnih obolenj obsodil nasičene maščobe in holesterol. Čeprav je bila ta hipoteza kasneje večkrat ovržena, je zelo spremenila celoten pristop k prehrani v sodobnem svetu.
Zamenjava živalskih maščob z rastlinskimi?
Živila, bogata z živalskimi maščobami, ki so jih naši predniki uživali tisočletja nazaj, so v sodobnem času nadomestila z omega-6 maščobami bogata rastlinska olja, margarine ter velika količina škrobnih industrijsko predelanih ogljikovih hidratov in sladkorjev. Posledice te spremembe na človeštvu vidimo danes, le ozreti se moramo okoli sebe ali pa pogledati statistiko porasta bolezni sodobnega časa. Vse več je debelih in prekomerno težkih, posameznikov s presnovnim sindromom, diabetesom, srčnimi obolenji in drugimi podobnimi obolenji sodobnega časa. Seveda krivec za vse ni le sodobna prehrana, vendar igra v večini primerov pomembno vlogo.
Čeprav večina ljudi misli, da so živalske maščobe nasičene maščobe, to drži le deloma. V živalskih maščobah je približno toliko nasičenih maščob kot enkrat nenasičenih maščob. Torej tistih zdravih enkrat nenasičenih maščob, ki jih najdemo v olivah, oljčnem olju, avokadu in lešnikih. Ta razmerja so odvisna od vrste in dela živali.
Maščobe omega-6 lahko delujejo vnetno
Če nasičene in enkrat nenasičene maščobe predstavljajo okoli 90 % živalskih maščob (in tudi naših), predstavljajo preostalih 10 % večkrat nenasičene maščobe. Zagotovo ste že slišali za esencialne omega-6 in omega-3 maščobne kisline. Tudi razmerje med njimi in skupni delež v maščobah je zelo odvisen od vrste in dela živali. Znano je, da preveč omega-6 škodi in da moramo uživati predvsem omega-3. To za sodobni svet res velja. Sodobna prehrana je bogata z maščobami omega-6, ki so v večjih količinah lahko vnetne (a nekaj jih v telesu potrebujemo na primer za optimalno delovanje imunskega sistema). Glavni vir maščob omega-6 je pretirano uživanje rastlinskih olj. Ne govorim le o nezdravih oljih, ki so industrijsko predelana in ki jih na veliko odsvetujejo. Govorim tudi o »zdravih« hladno stiskanih omega-6 nepredelanih rastlinskih oljih. Ta veljajo za zdrava, ker potencialno znižujejo holesterol in z njimi lahko zamenjamo nasičene maščobe. Kdor prebira raziskave »z glavo«, se temu lahko le smeje ali pa je šokiran, kako je človeštvo lahko zavedeno. Nekaj omega-6 res lahko dobimo tudi v živalski hrani. Če je živina krmljena z neprimerno krmo in se ne pase prosto, jih je v mesu toliko več. A v primerjavi s količino, ki jo zaužijemo z rastlinskimi olji, je številka majhna. V vsakem primeru se splača priskrbeti meso živali proste reje.
Paradoks sodobne prehrane
Dejstvo je, da uživamo premalo naravnih maščobno-beljakovinskih živil, kot so domače maslo, mastno meso, divje ribe, mastni siri in smetane ter podobna živila. Ta živila vsebujejo veliko nasičenih maščob in holesterola in zato nam svetujejo, da se jih moramo izogibati. A raziskave kažejo, da nasičene maščobe iz hrane niso povezane z obolenji srčno-žilnega sistema, holesterol iz prehrane pa praktično nima vpliva na krvni holesterol. Prav v tem mesecu je bilo naznanjeno, da se bodo ameriške prehranske smernice glede priporočil o holesterolu spremenile, saj strokovnjaki priznavajo, da so obstoječe, več desetletij veljavne prehranske smernice zgrešene. Povišani trigliceridi v krvi so močno povezani s srčno-žilnimi obolenji. S povišanimi trigliceridi v krvi pa je povezana predvsem prehrana, prebogata z ogljikovimi hidrati in kalorijami. Večji bo delež maščob v prehrani, bolj jih bo naše telo znalo izkoriščati za energijo in nižja bo njihova raven v krvi.
Presnovni sindrom, ki je v sodobnem svetu vse pogostejši in je močno povezan s pojavom diabetesa in srčno-žilnih obolenj, je definiran s bolezenskimi znaki, kot so trebušna debelost, povišani trigliceridi v krvi, nizek HDL holesterol, visok krvni sladkor na tešče in povišan krvni tlak. Raziskave kažejo, da vse te parametre zelo učinkovito usmerimo v zdravo smer, tako da s prehrano pričnemo uživati več maščob in manj ogljikovih hidratov, torej ravno nasprotno od tega, kar je uradno priznano.
Morda so vam kdaj že svetovali prehranska dopolnila, ki vsebujejo omega-3 maščobne kisline, koencim Q10, vitamin D, L-karnitin, CLA, alfa-lipojsko kislino in podobne. Omenjena dopolnila so zadnja leta zelo priljubljena in številne raziskave kažejo njihov pozitiven vpliv na telo. Ugodno delovanje gre morda pripisati dejstvu, da imamo v telesu teh snovi premalo, saj jih s sodobno prehrano ne dobimo toliko, kot smo jih včasih.
Zaključek
Meso, jajca in mastni mlečni izdelki so lahko izredno koristni za telo, nikakor ne škodijo in vsebujejo številne hranilne snovi. Resda ima maščoba več kalorij na gram kot ogljikovi hidrati in beljakovine, a je sočasno izredno nasitna in telesu daje tisto, kar potrebuje, zato spontano pojemo manj. Na kaj pa vendarle splača biti pozoren? Če se le da, uživajmo čim manj predelano živalsko hrano proste reje. Ni nam treba paziti prav na vsak obrok, skrbimo le, da je tako večji del. A tudi uživanje navadnega mesa in izdelkov je veliko bolj zdravo kot sodobna prehrana, bogata s škrobnimi ogljikovimi hidrati, sladkorji in rastlinskimi olji.
avtor: Gašper Grom, dipl.dietetik,
www.facebook.com/GasperGromNutrition
