Študentska organizacija Slovenije ob pričetku novega študijskega leta želi vsem slovenskim študentom vsestransko uspešno in polno študijsko leto, hkrati pa opozarja državo, da naj sprejme hitre in učinkovite ukrepe za izboljšanje položaja šolajoče mladine z namenom, da prepreči vse večji beg možganov zlasti v razvitejše evropske države, kamor jih sili vse slabši socialni položaj.
Študentska organizacija (ŠOS) vsem študentom, tako brucem kot starejšim generacijam, ob novem študijskem letu želi predvsem obilo študijskega uspeha, motivacije za učenje in raziskovanje ter neusahljive želje po znanju. Želimo si, da bi študentje aktivneje sodelovali na področjih, ki zadevajo njihove pravice, saj so prav oni tisti, ki imajo legitimno moč, da sooblikujejo svojo prihodnost. ŠOS si bo tudi v študijskem letu 2014/2015 prizadeval za izboljšanje položaja vseh študentov ter bo odločno in dosledno, tako kot doslej, zastopal njihove interese ter pravice.
Letos bo okoli 20.000 študentov prvič prestopilo prag fakultet, kjer jih pričakujejo dobrodošlice vodstev univerz ter študentskih društev. Kljub temu da se vsi mladi »študentskega življenja« neizmerno veselijo, moramo opozoriti, da je socialni položaj mladih danes vse težji. Po neuradnih podatkih raziskave Euroštudent 2013 naj bi povprečni mesečni strošek za študij znašal kar 598 evrov, to pa si študentje in njihove družine že težko privoščijo. Zgovoren je tudi podatek, da vsak peti študent prejema štipendijo, poleg tega pa so zaposlitvene možnosti po zaključku študija zelo slabe in neobetavne. Ob tej priložnosti v ŠOS apeliramo na vse ključne deležnike – Vlado RS, ministrstva in poslance ter tudi delodajalce, da se zavedajo težkega socialnega položaja študentov in da pri svojih političnih odločitvah temu primerno obravnavajo mlade kot prioriteto.
Žiga Schmidt (predsednik ŠOS): »Želim si, da bi bil začetek študijskega leta prijeten in neobremenjen za vsakega študenta, ki prvič stopa na prag fakultete. Žal je realnost danes povsem drugačna. Stroški študija se večajo, finančne zmožnosti študentov in njihovih družin pa so vse slabše. Odgovornost za takšne razmere je na strani države, ki ne glede na politične spremembe ne obravnava problemov mladih prednostno, še več, to socialno ranljivo skupino državljanov obravnava kot breme in ne kot investicijo v prihodnost.«
