S 1. oktobrom je vodenje Univerze v Ljubljani za štiri leta prevzel novi rektor, prof. dr. Ivan Svetlik, ki prihaja s Fakultete za družbene vede. Prorektorja sta postala prof. dr. Maja Makovec Brenčič (EF UL) in prof. dr. Goran Turk (FGG UL).
Gospod rektor, najprej iskrene čestitke ob izvolitvi in nastopu mandata rektorja največje in najstarejše slovenske univerze. Kako na splošno ocenjujete trenutno stanje na Univerzi v Ljubljani in kateri so najpomembnejši cilji, ki ste si jih postavili v mandatu, ki vam je zaupan?
Stanje na Univerzi v Ljubljani je dobro. Kljub težkim finančnim razmeram je uspevala v vsaj nekaterih razvojnih projektih. Ostaja najpomembnejša in najboljša univerza v državi, ki je vidna na zemljevidu najboljših univerz na svetu. Najpomembnejši cilji v našem mandatu so: okrepitev raziskovalne dejavnosti, dvig kakovosti izobraževanja in objav, vzpostavitev sistema za prenos znanja in poglobljena internacionalizacija.
Številni opozarjajo na problem nezaposljivosti diplomantov nekaterih študijskih smeri. Kako ocenjujete usklajenost programov s potrebami trga dela in ali podobno kot na Univerzi v Mariboru (nedavna izjava rektorja prof. dr. Danijela Rebolja, op. B. B.) razmišljate o ukinitvi določenih študijskih smeri?
Večina ne razume razlike med zaposljivostjo in zaposlovanjem. Študija o zaposlovanju diplomantov UL kaže na visoko stopnjo zaposljivosti, ki se ne razlikuje bistveno med različnimi področji. Tudi diplomanti družboslovja in humanistike se zaposlujejo skoraj enako hitro in uspešno kot ostali. Seveda pa zaradi gospodarske krize in krčenja javnega sektorja primanjkuje delovnih mest na vseh področjih. Še vedno pa velja, da imajo boljše možnosti za zaposlitev izobraženi kot ostali. Potrebam trga delovne sile se je do določene mere treba prilagajati, vendar zaradi specifik v delitvi in organizaciji dela ne bo mogoče nikdar zadovoljiti vseh specifičnih zahtev delodajalcev. Pomembno je, da imajo diplomanti dovolj temeljnega znanja in da znajo in hočejo svoje znanje izpopolnjevati. Uvajanje v konkretno delo bo, slej ko prej, naloga delodajalcev samih. Del odzivanja univerze na okolje je tudi sprememba izobraževalnih programov; nekatere bo treba ukiniti, druge preoblikovati, tretje uvesti na novo. To je stalen proces, ki pa ni odvisen le od trga delovne sile, temveč tudi od razvoja znanosti in tehnologije. Univerza mora imeti v tem pogledu proaktivno vlogo.
Ali po vašem mnenju študent tekom študija na UL dobi dovolj stika s prakso ali je to v največji meri prepuščeno njegovi lastni iniciativi?
Menim, da bi bilo več stika s prakso na mnogih programih koristno za študente in profesorje. Seveda pa lahko k temu pripomore tudi sodobnejše zasnovan učni proces, podprt z novimi tehnologijami, vključevanjem študentov v raziskovalno in razvojno delo, s simulacijo delovnih in življenjskih situacij …
Nekoliko prijetnejša tema – kakšni so spomini na vaša študijska leta in kako je potekala vaša študijska pot?
V izobraževanju in študiju sem vedno videl pot do boljšega življenja in do boljšega sveta. Študij, v katerem sem užival, mi je to pot tudi odpiral. Gimnazijo sem končal na naši najstarejši realki v Idriji, nadaljnje študije pa na Fakulteti za družbene vede na naši univerzi. K uspešnemu doktorskemu študiju je veliko prispevalo tudi moje izobraževanje na univerzi v Warwicku v Angliji in na Arbetslivscentru v Stockholmu. Seveda se je moje izpopolnjevanje nadaljevalo z vključevanjem v mednarodne izobraževalne in raziskovalne projekte preko institucij kot so EUROSOCIAL na Dunaju, evropska mreža univerz, ki so izvajale podiplomski program Analiza evropske socialne politike, evropske agencije ETF iz Torina in CEDEFOP iz Soluna itd.
Kaj lahko po vašem mnenju naredi/počne študent tekom študentskih let (poleg – seveda – samega prizadevnega študija), da si izboljša zaposlitvene možnosti po diplomi?
Temeljit študij je osnova. Poleg tega pa k pridobivanju kompetenc, ki jih iščejo delodajalci, veliko prispevajo obštudijske dejavnosti – šport, kultura, socialne aktivnosti, delo, povezano z vsebino študija, učenje jezikov, obvladovanje IT tehnologije in programov, medkulturne izkušnje, ki jih dajo potovanja in študijske izmenjave itd. Bolje več teh aktivnosti in kakšen žur manj.
Imate ob začetku mandata in novega študijskega leta kakšno posvetilo ali sporočilo, ki bi ga želeli posredovati svojim študentom?
Prihodnost je v rokah mladih, še posebej izobraženih. Od vas je odvisno, kakšna bo. Zato vas vabim k resnemu in zavzetemu študiju in tudi k aktivnemu in odgovornemu odnosu do okolja, v katerem študirate delate in živite, vključujoč univerzo.
Blaž Božnar
