Vsaka štipendija je dobrodošla, Zoisova pa morda še malo bolj, saj po izrecni določbi Pravilnika o štipendiranju ne more biti nižja od republiške, poleg tega pa kot štipendija za nadarjene, ki temelji na dosežkih in izkazanih intelektualnih ali umetniških sposobnostih, štipendistom predstavlja tudi nekakšno priznanje. Ker se bodo z novim Zakonom o štipendiranju, ki se bo začel uporabljati 1. septembra 2008, “pravila igre” znatno spremenila, smo si pobliže ogledali, kako je danes in kaj (potencialne) štipendiste čaka v prihodnje …
Pravilnik o štipendiranju
Brez skrbi, za stare Zoisove štipendiste bo po zakonu tudi še po tem datumu do zaključka izobraževanja, za katerega so dobili odločbo, veljal sedanji Pravilnik o štipendiranju (v nadaljevanju: Pravilnik). Ta v 19. členu določa pogoje za pridobitev Zoisove štipendije tako, da so zanjo lahko predlagani vajenci in dijaki, študentje višjih strokovnih šol ter študentje visokošolskih zavodov, če so dosegli najmanj prav dober učni uspeh oziroma najmanj povprečno oceno 8,0; izkazujejo intelektualno ali umetniško nadarjenost, in so na področju izobraževanja dosegli javno priznan uspeh ali izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih oziroma študijskih letih. Po določbi 21. člena Pravilnika se intelektualna nadarjenost kandidata ugotavlja na podlagi rezultatov preizkusa intelektualnih sposobnosti in dodatnih psiholoških preizkusov, ki jih kandidat opravi prostovoljno, praviloma v zadnjih dveh letnikih osnovne ali srednje šole.
Višina Zoisovih štipendij
V lanskem letu je Zoisovo štipendijo prejemalo 12790 mladih, od tega jih je bilo 7463 oziroma dobrih 58% študentov. V primerjavi z letom 1997 je bilo 2006. leta Zoisovih štipendistov kar 3200 več. Letos bodo študentje prvo štipendijo za študijsko leto 2007/2008 dobili 23. novembra, znašala pa bo (osnovna štipendija za študij v Sloveniji) 98,14 evra (to je, po 30. členu Pravilnika, 40% zajamčene plače). Za primerjavo, osnovna Zoisova štipendija za dijake znaša 63,79 evra. V primeru študija v tujini je priznan dodatek za izobraževanje izven kraja stalnega bivanja, ki je enak za dijake in študente in znaša 98,14 evra. Štipendist lahko uveljavlja zvišanje za izobraževanje v tujini, če nekriti stroški (to je; stroški šolnine in najemnine, od katerih je odšteta morebitna dodatna štipendija ali finančna pomoč) presegajo znesek 170% posameznikove Zoisove štipendije (brez dodatka za uspeh, na letnem nivoju). V tem primeru štipendistu pripada zvišanje za znesek 49,07 evra. Če stroški presegajo znesek 200%, se štipendija zviša za 98,14 evra, če pa stroški presegajo 230% konkretne Zoisove štipendije v omenjeni višini, znaša dodatek 147,21 evra. V praksi to pomeni, da Zoisovi štipendisti, ki se izobražujejo v tujini preko Erasmus izmenjave, niso upravičeni do tega zvišanja, ker niso zavezani k plačilu šolnine, poleg tega pa dobijo tudi dodatno štipendijo Socrates-Erasmus. Sicer pa je vsaka Zoisova štipendija sestavljena iz osnovne štipendije ter raznih dodatkov (za uspeh, za prevoz …).
Zakon o štipendiranju zaostruje pogoje
Za ohranitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije je po sedaj veljavnem Pravilniku zadosti dober uspeh za dijake in povprečna ocena 7,0 za študente. Novi zakon, poudarja Mirt Nagy, koordinator za področje Zoisovega štipendiranja na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije, je manj prizanesljiv in od Zoisovih štipendistov zahteva več: od dijakov povprečje ocen vsaj 4,1, od študentov pa vsaj povprečje 8,5 ali uvrstitev glede na povprečno oceno, med najboljših 5% študentov v svoji generaciji. Štipendijo pa bo pridobil in ohranil tudi tisti, ki doseže izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja ne glede na letnik šolanja (tretji odstavek 24. člena ZŠtip).
Novi dodatki – a le za nove štipendiste
V novem Zakonu o štipendiranju so zneski osnovne Zoisove štipendije in dodatkov za bivanje izven kraja stalnega bivališča nekoliko nižji (25. člen); za dijake znaša osnovna Zoisova štipendija 61 evrov, za študente 94 evrov, dodatek za bivanje izven kraja stalnega bivališča (30. člen) pa 79 evrov. Po drugi strani pa zakon za nove Zoisove štipendiste prinaša dva povsem nova dodatka, ki ju do sedaj ni bilo, in sicer dodatek glede na dohodek družine (v višini od 20 do 51 evrov) ter dodatek glede na vrsto in področje izobraževanja (28 evrov). Predviden je tudi dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami (47 evrov). Zoisove štipendije za stare Zoisove štipendiste se bodo, kot nakazano, še naprej izplačevale po določilih sedanjega Pravilnika.
Omejevanje števila štipendij
Še ena pomembna novost, ki jo uvaja Zakon o štipendiranju, je omejevanje števila prejemnikov Zoisove štipendije. Novi pogoji za njeno pridobitev še niso znani, na vsa odprta vprašanja pa bodo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovorili s pravilnikom, ki je v pripravi. “Metodologijo za določitev deležev (ter vstopne pogoje za štipendiste glede na uspeh, op.a.) naj bi določil minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo, in ministrom, pristojnim za visoko šolstvo,” še pojasnjuje Nagy.
Martina Srblin
