Naslednji stavek se bo najverjetneje slišal kot znanstvena fantastika, a vseeno. Predpostavimo, da v današnjih časih dejansko obstaja študent, ki ima nekaj denarja preveč in ga trenutno ne potrebuje.
Ker je malo bolj previden in predvsem pameten (ne naseda idejam, kot je ‘ne, to ni finančna piramida, samo dva prijatelja pripelji …’), se odloči, da bo denar dal v banko vezati. Ker bo čez eno leto ta denar potreboval, bi bil čas vezave eno leto. Zanima nas, kako bi naš študent lahko kar najbolje oplemenitil svoj trdno privarčevan denar.
Za začetek bodimo iskreni – finančna pismenost v Sloveniji je dokazano na psu
Znana slovenska finančna revija je lansko leto izvedla anketo finančne pismenosti in povprečna ocena je bila zadostna (2).
Najprej nekaj o osnovah varčevanja
– Varčevanje v bankah je varno: vse banke, ki poslujejo v Sloveniji (tudi tuje, ki imajo pri nas svoje poslovalnice), spadajo v sistem zajamčenih vlog. To pomeni, da celoten bančni sektor v Sloveniji jamči za vsa vložena sredstva fizičnih oseb do višine 100.000 EUR. V praksi to pomeni, da bi vam morala, če bi banka, pri kateri varčujete, propadla, neka druga banka izplačati vaš denar.
– Depozit ali vezana vloga (razlika v našem primeru ni toliko pomembna) je polog denarja na banko ali v hranilnico za določen čas in za določeno obrestno mero.
– Depoziti do treh ali tudi petih let imajo običajno fiksno obrestno mero. To pomeni, da že ob sklenitivi veste, koliko denarja boste dobili ob koncu vezave.
– Fiksna obrestna mera se za sklenjen depozit ne spreminja (razen, če ni drugače določeno).
– Obresti od depozita so obdavčene, ampak le v primeru, ko njihov znesek v enem letu ne presega 1.000 EUR.
– Z vidika običajnega potrošnika med hranilnico in banko v Sloveniji ni bistvene razlike. Vse tri hranilnice vam nudijo enake storitve kot vse banke (osebni račun, plačevanje položnic, varčevanja, krediti, …).
– Obrestna mera ob napisanem depozitu je vedno letna obrestna mera – četudi se govori npr. o 1-mesečnem depozitu.
– Depozit lahko sklenemo pri vseh bankah v Sloveniji in ne le pri svoji banki. Običajno to lahko storimo brez dodatnih stroškov oz. le odpremo varčevalni ali evidenčni račun (odvisno od posamezne banke).
– Ko banke govorijo o pasivnih obrestnih merah, so to obrestne mere za varčevanja in depozite; ko pa je govora o aktivnih obrestnih merah, so le-te mišljene za kredite.
In še najbolj bistveno – obrestne mere za varčevanja se po bankah razlikujejo. Predpostavimo, da bi naš študent rad v enem letu oplemenitil 1.000 EUR. Tabela nam pove, kakšne so trenutne obrestne mere za depozite v posameznih bankah in hranilnicah.
Osnova za tabelo so informativni izračuni s spletnih strani posameznih bank in hranilnic. Upoštevali smo redno ponudbo (ne akcij), čas vezave bi bil 366 dni, kjer je bilo to mogoče, oz. 365 dni.
Kot vidite, so razlike mogoče na prvi pogled majhne, a dodajte našemu znesku zraven še kakšno ničlo in razlike se bodo kar poznale. Seveda nas večina spada v kategorijo, kjer lahko sanjamo o takih ‘sladkih’ skrbeh, a vseeno … Slej ko prej pa verjetno bomo v takem položaju in takrat nam mogoče te informacije pridejo prav.
Mitja Urbancek
