10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja, na ta dan v državah po celem svetu poskušajo javnosti z različnimi dogodki izobraževati o duševnih težavah in zmanjševati strah ter nerazumevanje z njimi.
S tem želijo organizatorji doseči, da bi duševne bolezni obravnavali enako kot druge bolezni, glavni cilj pa je zmanjšanje pogostosti različnih duševnih bolezni.
Na poenostavljen način bi lahko opisali človekovo duševno stanje s tremi merili. Prvo opredeljuje človekovo notranje psihično stanje: sreča, dobro počutje, zadovoljstvo s samim sabo ter dobra samopodoba. Drugo merilo se nanaša na človekove odnose z drugimi in njegovo delovanje: dobri odnosi z ljudmi okoli nas, razumevanje drugačnosti, uspehi pri delu v šoli, službi in drugih dejavnostih, ki jih opravljamo. Tretje merilo pa je človekova zmožnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z različnimi situacijami, nalogami, obremenitvami in težavami. Duševno zdravje torej zajema vse od izgleda, vedenja, mišljenja, govora, do čustvovanja in razpoloženja, odnos do sebe, do drugih in do sveta, pomeni posameznikov temperament, vedenjske vzorce in duševne motnje.
Poleg telesnega zdravja je duševno zdravje nujen pogoj za uspešno delovanje posameznika, skupnosti in družbe kot celote. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije težave duševnega zdravja še vedno naraščajo in tudi v tem trenutku zaradi tovrstnih težav trpi okoli 450 milijonov ljudi po vsem svetu. Družinsko okolje, izobraževalni procesi, delovnopravna zakonodaja, okoljevarstvo in socialna država so področja, ki so najpogosteje in najbolj usodno izvor ali spodbujevalec duševnih stisk. Pri nas sta med splošno populacijo najpogostejši duševni motnji depresija in anksioznost, podatki pa kažejo, da ima Slovenija enega najvišjih količnikov samomora v Evropski uniji.
Težave duševnega zdravja so med ljudmi prisotne v veliko večji meri, kot bi pričakovali. Mnogi posamezniki o duševnih težavah spregovorijo veliko težje kot o telesnih. Razlogi se še vedno skrivajo v stigmi duševnih motenj ter ljudi s temi motnjami, v prepričanju, da je to posameznikova osebna stvar, v občutku, da se ne more pomagati, v negativnih preteklih izkušnjah, v strahu pred izgubo zdravega razuma ipd. Tako kot pri odraslih, se tudi pri študentih pojavljajo težave v duševnem zdravju. Študij v določenih trenutkih predstavlja stresno obdobje za vse študente, vendar pa ima na nekatere močnejši vpliv. Akademski pritisk, izolacija, domotožje, pomanjkanje osebne podpore, nova poznanstva, alkohol in druge substance lahko povzročijo hude težave pri nekaterih študentih. Odnos okolice ter napačne informacije pa lahko povzročijo še večje težave. Zato je zelo pomembno, da je pomoč, po kateri lahko posamezniki posežejo, dobro usposobljena ter da so študentje o tem obveščeni. ŠOUM ima od lanskega leta tudi psihološko svetovalnico, na katero se lahko obnejo študenti s svojimi problemi. Svetovalnice s psihološkim svetovanjem in terapevtsko pomočjo pomagajo študentom v stiski, ki jo občutijo zaradi težav pri študiju, v duševnem zdravju, partnerskih odnosih in drugih težavah v odnosih, v osebnih težavah, pri občuteku stresa in izgorelosti zaradi študijskih in drugih obveznosti, občutkih depresije, tesnobe, osamljenosti …
Če se pri posamezniku pojavljajo naslednji simptomi, je čas za obisk strokovnjaka:
• močno ovirano spanje;
• stiska, nervoza, prevelika občutljivost in pretresenost;
• občutki nemoči, obupa in nesreče, občutek, da ne moremo več naprej;
• težave pri koncentraciji in ne moremo opravljati vsakdanjih opravil;
• pogosti spomini na preteklo travmo, ki predstavljajo nepremagljivo težavo in nas to vznemirja;
• pojavitev novih telesnih simptomov stresa, npr. težave pri dihanju, srčne in trebušne težave;
• odtujenost, agresivnost, sami opazimo, da smo se spremenili ali pa spremembo osebnosti opazijo naši bližnji.
Ker pa je preventiva vedno boljša od kurative in je lastna skrb za duševno zdravje pomembna, še nekaj nasvetov, kako čim bolje poskrbeti zase. Zelo pomembno je, da za svoje duševno zdravje vzdržujemo socialno mrežo, ohranjamo stike s prijatelji in družino, skrbeti moramo za dobre medsebojne odnose, ki vključujejo zaupanje, spoštovanje in reševanje konfliktov. Pomembno je, da se lotimo različnih hobijev, redno opravljamo aktivnosti na delovnem mestu, v šoli ali prostovoljni organizaciji. Pomembno je oblikovanje zdravega in varnega delovnega okolja, preprčevanje in obvladovanje stresa, usklajevanje delovnega in zasebnega življenje. Poskrbeti moramo za zdrav delovni in življnjski slog ter telesno dejavnost, skratka življenje je potrebno spremeniti od statičnega k dinamičnemu.
