Veliko ljudi formalnega šolanja ne zaključi na srednji šoli, temveč ga nadaljujejo – na fakulteti, višji šoli ali akademiji (v nadaljevanju govorimo o fakulteti, vse povedano velja tudi za drugi dve vrsti). Postanejo študentje!
Spremembe, ki nastopijo ob prehodu v študentsko življenje, nekateri sprejmejo z lahkoto, druge vznemirijo. Vseh se dejansko vsaj nekoliko dotaknejo. Za vsakogar je namreč lažje (ne sicer nujno lepše) živeti v predvidljivem in zanesljivem vsakdanjiku brez večjih sprememb in pretresov.
SPREMEMBE DIJAŠKO – ŠTUDENTSKO
Ena izmed najboljših rešitev pred možnimi zapleti je, da se dijak na prehod dobro pripravi. To stori tako, da se čim bolje pozanima o novostih, ki ga čakajo. Eden boljših načinov je seveda tudi branje tega priročnika!
Zelo pomembni so tudi socialni stiki, torej stiki z drugimi ljudmi. Koristno je, da ob prehodu med študente čim prej navežete stike z novimi sošolkami in sošolci (ki se jim po novem reče ‘kolegi’), s katerimi lahko delite začetne zadrege in negotovosti. Nikakor ne pozabite na ‘stare’ prijatelje iz srednje in morda osnovne šole! Raziskave so pokazale, da so kakovostni odnosi, ki jih čez leta negujemo, pomemben pozitiven dejavnik pri vzdrževanju psihološkega blagostanja.
VLOGA TUTORJEV
V veliko pomoč so lahko brucem (to je namreč ljubkovalni naziv za študente prvih letnikov) študentje tutorji (to so študentje višjih letnikov, ki opravljajo vlogo nekakšnih svetovalcev kolegom nižjih letnikov; prisotni so na večini fakultet) in izkušenejši kolegi z istega faksa nasploh. Koristno je stopiti v stik z njimi in se pogovoriti o tem, kako so oni doživeli svoj prehod, kako jim je uspelo prebroditi začetne težave, kako so se pripravljali na izpite in jih tudi naredili in podobno.
Morda se vam zdi vse napisano pretirano in mislite, da večjih težav pri prehodu ni. Morda za precejšen del izmed vas res ne (ali pa hitro minejo), vseeno pa boste morali osvojiti za vas popolnoma nov sistem in zakaj si tega prehoda ne bi vsaj malo olajšali?
PRVA PREVERJANJA ZNANJA
Kaj kmalu po začetku študijskega leta se začnejo tudi prva preverjanja znanja in ker se večina ne privadi novemu sistemu kar takoj, so pogosteje kot kasneje v višjih letnikih (sploh pa pogosteje kot prej v srednji šoli) deležni kakega neuspeha. Vendar vedite – začetni neuspeh vam ne sme vzeti poguma, ker skoraj zanesljivo ni in ne bo dober kazalnik tega, kako vam bo na nadaljnji študijski poti šlo od rok. Navežite stik s tutorji ali drugimi osebami, ki so na fakulteti namenjene temu, da študentom nižjih letnikov pomagajo premostiti začetne zadrege.
Morda se vam bo čez nekaj časa zazdelo, da niste izbrali prave fakultete. Še vedno imate možnost in pravico enkrat med študijem spremeniti študijski program (se torej denimo prepisati na drugo fakulteto). Tudi tukaj vam svetujemo, da se pred tem korakom posvetujete z usposobljenimi svetovalci.
Kako torej začeti? Predvsem – pogumno in brez strahu! Z nekaj priprave bo to še precej lažje.
Blaž Božnar
