Izobraževanje lahko razdelimo na formalno in neformalno. Formalno izobraževanje nam bo prineslo javno veljavno izobrazbo, poklicno kvalifikacijo ali javno veljavno listino, ampak nas bolj zanima neformalno izobraževanje.
Za razliko od formalnega izobraževanja gre pri neformalnem izobraževanju za pridobivanje, razširjanje, obnavljanje, posodabljanje in poglabljanje znanja, kjer ni nujno, da se pridobljeno znanje dokazuje z javno veljavno listino, nam je razložila Katarina Lavtar iz Oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje pri ŠOUM.
Neprofitne organizacije
Neformalno izobraževanje je vsak organizirana oblika izobraževanj, ki ima nek definiran namen. Izvajajo ga različne neprofitne organizacije, podjetja pa tudi lokalne skupnosti in državne institucije. Ta izobraževanja ne prinašajo formalne pravno veljavne izobrazbe. Prinašajo pa znanje in veščine, ki jih posamezniki potrebujejo. Pogosto ponudba neformalnih izobraževanj hitreje sledi potrebam in pogosto uvaja nove in bolj učinkovite načine učenja: izkustveno učenje, delo v malih skupinah, vrstniško učenje, nam je povedal Danilo Kozoderc, podjetnik, predavatelj in moderator ter bloger.
Priložnostno učenje
Zelo blizu neformalnemu izobraževanju je priložnostno učenje. Tukaj pa gre za učenje ob nekih drugih dejavnostih, ki jih počnemo. Prostovoljno delo, delov nevladnih organizacijah, vodenje različnih projektov in podobno, prinaša širok spekter priložnosti za učenje.
Priložnosti
»Priložnostni za neformalno izobraževanje in priložnostno učenje je veliko in praktično za vse skupine od otrok do starejših. Predvsem za mlade je zelo smiselno, da izkoristijo kar največ teh priložnosti. Te priložnosti jim pomagajo odkrivati in razvijati lastne potenciale, prepoznavati karierne priložnosti in tudi ustvarjati nove karierne možnosti.« Danilo Kozoderc, podjetnik, predavatelj in moderator ter bloger.
Ena od bistvenih razlik med obema oblikama izobraževanje je, da se formalno izobraževanje odvija v institucijah za izobraževanje, vendar vse več šol v svoje dejavnosti vključuje najrazličnejše nove metode, kot so projektno delo, delavnice, ekskurzije in podobno. »Tovrstne aktivnosti omogočajo pridobivanje posameznih neformalnih znanj, vendar posameznik kljub temu v šolah še vedno ne more pridobiti dovolj socialnih veščin. Predvsem neformalno izobraževanje omogoča pridobivanje socialnih spretnosti. S socialnimi spretnostmi mislimo na medosebne spretnosti, in sicer spretnosti upravljanja ljudi, timsko delo, samozaupanje, disciplina, voditeljske sposobnosti, načrtovanje, projektno delo, organizacija, praktično reševanje problemov.« Katarina Lavtar, ter dodaja: »Neformalno izobraževanje zajema razne tečaje in seminarje, usposabljanja, pa tudi članstvo v mladinskih skupinah, prostovoljno delo ali delovno prakso. Neformalno torej ni nekaj nasprotnega formalnemu, ampak njegova dopolnitev.«
Neformalna izobrazba pogosto omogoči delo v poklicu, ki skoraj ni povezan s smerjo študija. Štejejo namreč kompetence, ki jih imamo in ne to, kje smo jih pridobili.
Po besedah Danila je neformalno in priložnostno učenje zelo smiselno beležiti in (samo)vrednoti. Beležimo ga lahko z nekaterimi obstoječimi orodji: Karierni e-portfolij, Nefiks in podobno. Lahko pa si tudi sami ustvarimo papirnati ali elektronski portfolij kamor zapisujemo in vizualno predstavljamo svoje učne in delovne izkušnje. Preko sistematičnega beleženja in vrednotenja pa se najbolj jasno osebno in karierno orientiramo.
Ponudniki neformalnega izobraževanja
Uporabne povezave do ponudnikov neformalnega izobraževanja v Sloveniji lahko najdete na spletni strani Educata: www.educata.net.
Mojca Buh
