Kazalni zaimki so med najstarejšimi besedami, ki jih poznamo. Z ona, ono, tisti, tale, tisto kažemo na stvari in bitja v naši bližini in okolici. Ni si težko predstavljati, da so bile to ene izmed prvih besed, ki so jih začeli uporabljati naši predniki tisoče let nazaj.
Besede, ki jih imajo vsi jeziki
Velika skupina raziskovalcev (bilo jih je kar 45) je nedavno izvedla raziskavo, s katero so ugotavljali prisotnost kazalnih zaimkov in njihove uporabe v različnih jezikih. Teste so opravili na več kot 1000 govorcih devetindvajsetih različnih jezikov. Med njimi so bili angleščina, norveščina, španščina, japonščina, mandarinščina (prevladujoč jezik Kitajske), indijska teluščina in jezik mehiških domorodcev Celtalov.
Z zaimki namignemo, kako oddaljene so stvari
Med drugim kazalne zaimke uporabljamo za to, da povemo kako oddaljene so reči o katerih govorimo. Od tu pride razlika med besedama »to« in »tisto« ter njunima vzporednicama v različnih spolih. Če rečemo »to« se ve, da je referirana stvar v bližini, na dosegu roke. Kadar uporabimo »tisto« govorimo o nečem bolj oddaljenem. Raziskovalci so poskušali ugotoviti, kako različni jeziki uporabljajo takšne besede.
Govorci so morali govoriti o predmetih postavljenih na različnih razdaljah. Po statistični analizi več kot 1000 govorcev 29 različnih jezikov, je postalo jasno, da vsak izmed njih dosledno ločuje med »tem« in »tistim«, med tistim kar je oddaljeno in tem kar je blizu. Kot je povedal vodja raziskave profesor psihologije Kenny Coventry nam »razlikovanje med tema zaimkoma in dejstvo, da ga najdemo v vseh jezikih, pove marsikaj o razvoju jezikov na sploh.«
Govorim, torej sem človek
Preko iskanja podobnosti med jeziki, lahko veliko izvemo o njihovem razvoju in konec koncev razvoju same človeške vrste. Ko je vplivni mislec, filozof, lingvist in (na stara leta) politični aktivist Noam Chomsky razvil teorijo univerzalne slovnice, je vzdvignila nekaj prahu, vendar nikoli ni postala splošno sprejeta med jezikoslovci.
Chomsky trdi, da imamo ljudje prirojeno sposobnost ustvarjanja jezika in mentalno univerzalno slovnico, na katero potem le pripnemo specifične besede svojega maternega jezika. Da uporabljamo jezik človeka loči od živali. Tako raziskava o kateri poročamo ne doprinese le k jezikoslovju, temveč tudi zgodovini, psihologiji in filozofiji ter njenemu večnemu vprašanju: kaj je bistvo Homo Sapiensa.
Novinar
