V jezikovni svetovalnici inštituta ZRC SAZU se je pojavilo zanimivo vprašanje glede zapisa določenega števnika. Uporabnik sprašuje, ali bi morala stati pika za trinajstico v povedi: »Od nogometaša in plavalca, ki je pri rosnih 13 letih s štafeto preplaval Rokavski preliv, do zmagovalca Dirke po Italiji.«
Večini se zdi samoumevno, da trinajstica tu služi kot glavni števnik. Če pa besedo preberemo na glas, se zdi, da bi lahko bila tudi vrstilni in si potemtakem zasluži piko na desni. Težavo povzroča sovpad nekaterih sklonskih oblik glavnih in vrstilnih števnikov. Stavek bi bil strukturno enak, če bi uporabili na primer število 3 in rekli, da je »pri rosnih treh s štafeto preplaval Rokavski preliv«. Zdaj ni več dvoma, da govorimo o glavnem števniku.
Za takšne primere bi kdo rekel, da so nepomembni, celo obskurni. Mi pa odgovarjamo, da nam ravno to pokaže, kako lahko je zapasti v dvom. Celo pri tako »preprosti« stvari, kot so števniki. Če si tudi ti kdaj v dvomih glede zapisovanja števnikov, nadaljuj z branjem.
Vrste števnikov
Poznamo štiri vrste števnikov: glavni, vrstilni, ločilni in množilni. Glavni so »običajni«. Za njimi ne pišemo pike in z njimi naznanimo količino nečesa. Drugi so vrstilni, ki jih označimo s piko na desni in z njimi poimenujemo položaj v vrsti nečesa. Ločilni števniki poimenujejo količino vrst nečesa (dvoje hlač, sedmero ljudi), množilni pa dele nečesa ali ponovitev (dvojna kava, četverni pakt). Zadnjih dveh vrst danes ne bomo podrobneje obravnavali.
Glavni števniki in njihovo zapisovanje
Oglejmo si le nekaj osnov glavnih števnikov za lažje primerjanje z vrstilnimi. Ko glavne števnike zapisujemo s številkami, za njimi ne pišemo pike. Če jih zapisujemo z besedami, velja nekaj pravil:
- Števnike od 1 do 99 pišemo skupaj (sedeminosemdeset).
- Stotice pišemo skupaj (štiristo).
- Tisočice pišemo narazen in prav tako vse ostale dele (dva tisoč, štiristo sedeminosemdeset tisoč štiristo sedeminosemdeset).
Prav tako si velja zapomniti, da se število samostalnika za števnikom prilagaja zadnji števki (101 Dalmatinec, 202 sobi, 303 Špartanci).
Vrstilni števniki
Z vrstilnimi števniki poimenujemo mesto v vrsti. Kadar jih zapisujemo s številko, stoji za številko pika. Če jih zapisujemo z besedami, pišemo vse skupaj in dodamo končnico -i (končnica je seveda odvisna od spola – ko govorimo v ženskem, dodamo -a, v srednjem -o):
- 78. z besedo zapišemo oseminsedemdeseti.
- 478.478. z besedo zapišemo štiristooseminsedemdesettisočštiristooseminsedemdeseti.
Nekaj slogovnih nasvetov za pisanje števnikov
Da se izognemo takim kačam, kot je štiristooseminsedemdesettisočštiristooseminsedemdeseti, ki prekaša celo nemško sestavljanje besed, bomo velika števila raje zapisali s številko. Obstaja nenapisano pravilo, splošen konsenz, da naj bi se števila manjša od dvanajst (12) zapisovalo z besedo, večja pa s številko.
Odsvetovano je uporabljati številčni zapis, kadar stavek začnemo s števnikom.
Po drugi strani pa je zaželjeno, da se v strokovnih besedilih uporablja zapis števil s številkami, prav tako to velja, kadar govorimo v merskih enotah. Oglejmo si še zapise teh.
Zapisovanje merskih enot ob števnikih
Ko navajamo merske enote, dolžino, težo, temperaturo in podobno, je bolje, da uporabimo zapis števnikov s številkami. Pri tem velja pravilo, da je med številom in enoto (skoraj) vedno presledek. Edini primer, kjer to ne velja, so algebra in zapisi, kot je 2a + 3b. V vseh ostalih primerih bo pravilni zapis sledeč:
- 90 %
- 5 km
- 27 °C
- 4,99 €
Če si kdaj v dvomih, si pomagaj s premislekom, kako bi reč zapisal z besedami. Tako kot ne bi bilo pravilno pisati devetdesetodstotkov, mora med 90 in simbolom za odstotke stati presledek.
Še bolj pa ti bo pomagala spletna lektorica Amebis Besana. Brezplačna spletna verzija bo tvoja besedila očistila napak in ti pomagala spregati besede. Poseben program Amebis Besana, ki si ga lahko naložiš na računalnik, pa bo kos še daljšim besedilom in bo brez milosti preganjal tiskarske škrate.