Danes si bomo ogledali predloge s, z, v, na, iz. Pravila njihove rabe so zelo enostavna, vendar se hkrati naslanjajo na slovnični predpis, izgovorjavo in še zdravo logiko. Celo redni pisci se včasih zmotimo in namesto s-ja uporabimo z ali pa nismo prepričani, če bi bilo v določenem primeru bolje uporabiti par »v in iz« ali »na in s/z«.
S ali Z?
Začnimo s čisto kratkim odmikom od glavne teme tega članka. Mnogokrat vidimo napačno rabo s-ja ali z-ja pred samostalniki. Kadar ne vemo, ali uporabiti predlog s ali z, velja zelo preprosto pravilo: predlog s uporabljamo le pred samostalniki, ki se začnejo na nezveneče nezvočnike. Slednji so: t, s, h, š, k, f, c, p, š, č. Zapomnimo si jih lahko s stavkom “Ta suhi škafec pušča.« Pri vseh ostalih besedah uporabljamo predlog z.
Preprosti primeri
Para predlogov »v in iz« ter »na in s/z« se zdita zelo intuitivna, a v praksi večkrat vidimo napačno uporabljena, ali pa se sprašujemo, katerega uporabiti v svojem besedilu. Pravilo za njiju je »uporabi spomin in logiko«. Obstaja nekaj mejnih primerov, pri katerih je dovoljena raba obeh parov in največ, kar lahko storimo, je, da si na Gigafidi ogledamo, kateri je bolj »normalen«.
Najprej se posvetimo logiki. Vsi vemo, da ne moreš iti na klet, temveč v njo in sledi, da prideš iz kleti. Hkrati pa greš na goro, hrib, travnik in se vrneš z oziroma s njih. Hrano postrgamo s krožnika, saj je bila na njem in vključek damo iz vtičnice, ker je bil v njej.
Bolj pazljivi moramo biti pri zemljepisnih imenih. Za primer vzemimo Šmarno goro in Kranjsko Goro. Prva je res gora in gremo na njo ter z nje. Vendar na počitnice gremo v kraj Kranjska Gora in se vrnemo iz nje.
A stvari se zapletejo
Bolj zahtevni in nepredvidljivi so primeri, ko govorimo o konceptih. Ko govorimo o točno določeni gori uporabimo par »na in z«, če gremo hribolazit, pa pravimo, da gremo v gore in iz gora. Gremo v Stožice in kino, hkrati pa na koncert in premiero. Ko gremo na faks, rečemo, da se vpišemo na fakulteto, ko smo fizično tam, pa vstopimo v fakulteto. Za večino konceptov in dejanj velja, da uporabljamo »na in s/z«, razen kadar smo v gorah.
Enako zanimivi so primeri, ko govorimo o državah in krajih. Gremo v Ameriko in na Kitajsko, v Avstralijo in na Novo Zelandijo, na Dansko, Nizozemsko, na Bali in Havajske otoke, vendar v Afriko. Na Dunaj, na Ptuj vendar v Ljubljano in v Novo mesto. Nekdo gre na tuje, a vrne se iz tujih krajev. Te primere si moramo preprosto zapomniti.
Posebnost samostalnika šola
Za konec še en mejni primer: samostalnik šola. Pri njem sta pravilna oba para predlogov. To nam potrjuje pravopis in korpusna raba. Statistika z Gigafide je naslednja:
v šoli: 139.659 zadetkov
na šoli: 62.653 zadetkov
v poletni šoli: 197 zadetkov
na poletni šoli: 180 zadetkov
Tako sta stavka Nekaj utrinkov s poletne šole in Nekaj utrinkov iz poletne šole enako pravilna. Hkrati pa kot rojeni govorci vidimo, da to ne deluje v vseh primerih. Res je, da učitelji učijo na šolah, če pa učenec sedi na šoli, bo mimoidoči poklical 112.
Nekatere primere si je treba preprosto zapomniti, drugi postanejo intuitivni z nekaj vaje in pisanja. Pri slednjem ti lahko pomaga digitalna lektorica Amebis Besana. Natančno ti bo pregledala besedilo, označila napake in predlagala popravke, z njo pa si lahko pomagaš tudi pri spreganju in sklanjanju. Program Amebis Besana si lahko naložiš na računalnik in je primeren za daljša besedila ter ima še več možnosti. Piši brezhibna besedila z Amebis Besano!
Novinar
Amebis Besana. Avtomatska lektorica. Varuška vašega ugleda.
