Čeprav danes pišemo o vezniku ali, ne moremo zanemariti njegovega nasprotja in-a. Slednji je vezalni, prvi je ločni, kažeta na to ali samostalnike in samostalniške veze združujemo ali ločujemo. Zato za njuno rabo veljajo skoraj enaka pravila, a vendar se nam pri ali včasih zatakne. Glede na to, da je na Jezikovni svetovalnici SAZU kar nekaj objav na to temo, naj bo sledeči članek obnova, posplošitev ali »schnellkurs« rabe ločnega veznika.
Priredno sestavljen osebek
Govorili bomo o rabi veznika ali v stavkih s sestavljenim osebkom. Primer tega so zveze kot oče ali mati, temperatura ali tektonski premiki, zelena polja ali bodeče grmičevje. V navedenih primerih se dela sestavljenega osebka razlikujeta v spolu in številu. Porodi se vprašanje, kateremu delu naj se torej povedek (glagol) in prilastek (pridevnik) prilagodita.
Ujemanje sestavljenega osebka z vezalnim veznikom
Pri sestavljenih osebkih z veznikom in je stvar dokaj jasna. Kot je zapisal Toporišič: »Kadar je osebek priredno zložen, se rabi osebna glagolska oblika načeloma v dvojini ali množini, pač glede na to, koliko jeder ima tak zloženi osebek in v katerem številu so. Edninsko edninsko edninsko ali pa edninsko needninsko jedro zahtevajo množinski povedek.«
Dobimo primere kot so:
Obiskala nas bosta njegova brat in sestra.
Temperaturni obrat in padavine so osnovni pogoji za nastanek žleda.
Tja gremo jaz, ti in Tine.
Ujemanje sestavljenega osebka z ločilnim veznikom
Ko pa v priredno zloženem osebku stoji ali, se nas mnogo zmede. Še enkrat si oglejmo stavek Tja gremo jaz, ti in Tine. Kaj pa če bi na mestu besede in stal ali? Dobimo:
Tja gremo jaz, ti ali Tine ali pa Tja grem jaz, ti ali Tine.
Izkaže se, da sta obe poti pravilni, dopuščeni. Še vedno pa se glede na količino rabe izkaže, da govorci in pisci raje uporabimo edninsko ujemanje. To pomeni, da se nam večini sliši bolj pravilna verzija Tja grem jaz, ti ali Tine.
Ujemanje povedka glede na bližino
Toporišič in Bajec pravita še, da »včasih povedke uravnava povedku bližnje jedro priredno zloženega osebka«. Jezikovna svetovalnica tu navede primer: Eden ali dva človeka sta sedela za pečjo, ki ni najbolj posrečen. Resda bi si lahko kdo umislil, da so eden ali dva človeka sedeli vendar vsakemu rojenemu govorcu se to sliši čudno. Zato zasukajmo stavek, da ponazorimo Toporišičev in Bajcev nauk: Za pečjo je sedel človek ali dva proti Za pečjo sta sedela človek ali dva. Vidimo, da povedku bližje jedro priredno zloženega osebka, povedek vleče v svojo smer.
Torej, slovnično pravilno ujemanje povedka s sestavljenim osebkom je tako edninsko kot množinsko. Hkrati pa nas večina rabi edninskega, ki se po možnosti ujema še z bližjim jedrom priredno sestavljenega osebka.
Kaj pa naštevanje?
Kadar imamo za glagolom naštevanje sestavljeno iz samostalnikov in samostalniških zvez različnih števil in spolov, imamo prav tako na voljo dve možnosti. Lahko uporabimo pravilo, ki pravi, da se glagol ravna po prvem samostalniku, ki mu sledi oz. najbližjemu jedru sestavljenega osebka. V tem primeru je oblika stavka sledeča:
Na kmetiji živita dve kravi, psi, mačke in kunec. In prav tako pravilna: Na kmetiji živi kunec, dve kravi, psi in mačke.
Druga opcija je, da uporabimo generični moški spol:
Na kmetiji živijo dve kravi, psi, mačke in kunec. Ali še bolje: Na kmetiji živijo kunec, dve kravi, psi in mačke.
A naj se tvoja pisalna pot ne ustavi tukaj. Če se kdaj znajdeš v precepu pri postavljanju vejic, spreganju ali le želiš izboljšati svoje besedilo, ti priporočamo Amebis Besano. Slovenska spletna lektorica ti bo označila napake v besedilu in jih popravila. V posebnem zavihku ti bo pomagala s pregibanjem besed. Spletna verzija je brezplačna in pomaga tisočem po Sloveniji. Za resnejše pisce pa obstaja tudi plačljiva verzija, ki zmore vse in še več, namestimo pa jo na računalnik. Piši bolje, uporabi Amebis Besano.
Novinar
Amebis Besana. Avtomatska lektorica. Varuška vašega ugleda.
