Verjetno si tudi ti čim prej želiš postati finančno neodvisen. Slaba novica je, da mladi danes potrebujejo več časa, da postanejo finančno neodvisni. Štirideset let nazaj je večini že v svojih dvajsetih letih uspelo poiskati službo, ki jim je prinesla finančno neodvisnost. Danes mladi v povprečju finančno neodvisnost dosežejo šele v tridesetem letu starosti. Dobra novica: ne glede na trenutno situacijo se lahko z določenimi koraki približaš svojemu cilju. Preberi si, kaj pomeni finančna neodvisnost in kako jo dosežeš.
Finančna neodvisnost = prevzemanje odgovornosti za lastne stroške
Če si finančno neodvisen, so tvoji stroški tvoja odgovornost in skrb. Finančno se ne zanašaš več na starše, skrbnike ali druge družinske člane. Ne zalagajo te z denarjem, ne plačujejo ti računov. Z lastnim denarjem si kriješ vsakdanje stroške, finančno pa načrtuješ tudi prihodnost, in si sposoben poskrbeti za svoje potrebe.
Druga definicija finančno neodvisnost opiše kot stanje, ko ti za kritje življenjskih stroškov ni več treba delati. A ta (danes predvsem na socialnih omrežjih zelo priljubljen) pomen za večino pride na vrsto šele, ko se upokojijo – naj te utopične zgodbe in nerealistične predstave ne prepričajo drugače.
Kdaj postati finančno neodvisen?
To vprašanje si postavlja veliko mladih: Zaostajaš za vrstniki?, Je v redu, da ti starši pomagajo pri nakupu avtomobila in plačevanju najemnine?, Moraš staršem sam ponuditi denar, ker živiš doma? Za začetek se zavedaj, da vsak potrebuje različno časa, da se finančno osamosvoji. Neposredna primerjava z vrstniki pogosto niti ni smiselna, saj je finančna neodvisnost močno odvisna ne le od življenjskega sloga, temveč tudi od potreb.
Daljši čas izobrazbe pogosto pomeni tudi daljše bivanje s starši, saj tako lahko privarčuješ precej denarja. To neposredno pomeni, da boš finančno neodvisen postal nekoliko kasneje – šele, ko končaš študij in se odseliš “na svoje”. Veliko je odvisno tudi od pričakovanj in podpore staršev. Nekateri starší tako pričakujejo, da bodo otroci že z 18. rojstnim dnem začeli živeti lastno življenje, ki si ga bodo tudi sami financirali. Drugi finančno podpirajo celo odrasle otroke z redno izobrazbo in jim pomagajo pri gospodinjskih opravilih.
Najpogosteje pa je tako, da se finančna neodvisnost “pričakuje”, ko zaključiš s študijem oziroma izobraževanjem in si poiščeš delo.
Finančno osamosvojitev načrtuj in se pripravi nanjo
Po zaključku študija ni narobe, če še nekaj mesecev preživiš v domačem gnezdu, v tem času pa seveda aktivno iščeš primerno zaposlitev. Pozor: s selitvijo naj se ti ne mudi preveč! Najprej poskrbi, da si psihično in finančno pripravljen na lastno pot, da imaš dovolj prihrankov za prvo najemnino in nekaj finančne rezerve, ki ti lahko pokrije tri mesece življenjskih stroškov. Vsekakor se ne želiš klavrno vrniti domov, ko ugotoviš, da je žviljenje dražje, kot si pričakoval. Če ti je finančna neodvisnost osebno zelo pomembna, si pripravi časovnico z vmesnimi koraki, ki te bodo pravočasno pripeljali na cilj.
Kako postaneš finančno neodvisen?
Prvi korak k finančni neodvisnosti je zagotovo stabilen vir prihodkov. To verjetno pomeni redno zaposlitev. Morda prva služba ne bo najbolje plačana in si boš moral poiskati dodatno delo. Pri iskanju službe bodi pozoren tudi na različne ugodnosti za zaposlene. Morda zaposlitev z nekoliko nižjo mesečno plačo na letni ravni zaradi bonusov (božičnice, regresi …) prinese več denarja od druge. Ko poskrbiš za redne prilive, je čas, da pogledaš tudi na drugo stran enačbe, torej na stroške. Razmisli o realističnem proračunu, ki bo ustrezal tvoji plači, življenjskim stroškom, morebitnim dolgom, pokojninskim prispevkom in drugimim finančnim ciljem. Nekateri se radi opirajo na pravilo 50/30/20, ki razdeli proračun na tri glavne kategorije: potrebe, želje in finančne cilje (v tem vrstnem redu). Pri zmanjševanju stroškov in urejanju proračuna je najemnina pogosto največji faktor. Poceni stanovanje boš težko našel. Stroške lahko zmanjšaš, če si stanovanje deliš s sostanovalci.
Kdaj kljub vsemu sprejeti pomoč?
Če ti finančna osamosvojitev še vedno predstavlja velik stres in breme in ne veš, če si kos izzivu, je morda smiselno prositi za pomoč in nasvete. Starši so ti lahko v veliko pomoč ne le finančno, ampak tudi s svojim znanjem.
Tudi oni so bili nekoč v podobni situaciji in verjetno bodo radi pomagali pri tem, da se finančno osamosvojiš. Za nasvet lahko vprašaš tudi starejše brate in sestre. Vsak ima nekoliko drugačno perspektivo in pogled na finančne navade, kar ti lahko da ključne namige za lastno situacijo.
Če si še povsem na začetku, se lahko s starši dogovoriš, da ti finančno pomagajo pri nepričakovanih stroških (na primer popravilih avtomobila), ti pa medtem gradiš tako imenovano zlato rezervo. Glede na dogovor je ta finančna pomoč lahko tudi neke vrste »kredit«, ki ga odplačaš, ko imaš na voljo dovolj sredstev. Pri različnih prelomnicah in pomembnih dogodkih se lahko zgodi, da bodo s svojim denarjem želeli pomagati starši ali celo stari starši (na primer pri poroki, nakupu stanovanja ali gradnji hiše).
Če občasno sprejmeš tako finančno darilo, ni s tem nič narobe. Naj pa ne postane navada, da od staršev pičakuješ denar in redno izkoriščaš starše kot finančno rezervo, ko se kje zalomi. Ne pozabi, da jim tudi ti lahko (z denarjem ali drugače) vrneš uslugo: za obletnico jih pelji na večerjo (ali jo pripravi doma), za božič jim nameni kako pozornost in poleti jih pelji na izlet v naravo, na koncert ali v kako evropsko mesto.
Novinar
