Kako uporabljamo vezaje in pomišljaje

three question marks written on wooden cubes lying on the gray table, business and education concept. close-up cubes
Foto: Maks_Lab iz iStock

Vezaje in pomišljaje uporabljamo za elegantnejši in krajši zapis, namesto besedice »in«, skoraj že kot piktografijo in v zadnjem primeru kot močno slogovno orodje. Spoznajmo se s pravili rabe štirih tipov »črtic« – stičnim in nestičnim vezajem ter stičnim in nestičnim pomišljajem.

Najprej ločimo vezaj od pomišljaja. Pomišljaj je daljša črta in skoraj vedno nestičen. Njegova raba v večini primerov spominja na vejico ali dvopičje.

Vezaj je krajša črtica in ga večinoma rabimo stično. Včasih je nadomestek vezniku »in« pa tudi sicer je pogosto njegova vloga združevanje besed in pojmov.

Začnimo s pomišljajem, ki je tudi prvi naveden v pravilih Slovenskega pravopisa.

Skladenjska raba pomišljaja

Enodelni pomišljaj se rabi:

  1. Namesto vejice poudarjeno ločuje kakšno besedo ali misel stavka ali pa kaže nanasprotje posameznih stavkov iste povedi: Prijatelj – to je beseda vseh besed.; Rastel sem in dorastel – spoznanja ni bilo. Namesto pomišljaja lahko tu uporabimo tudi vejico.
  1. Vpeljuje poudarjeno pristavčno pojasnilo že zapisane besede ali besedne zveze: Imeli smo ljudi – v poljani cvet, imeli smo jih – vrhu gore hrast.; Le eno je potrebno – delo.
  2. Zaznamuje nedorečeno misel, npr. t. i. zamolk: Takoj tiho, če ne – ! ; Bratu bi povedala, pa – (Namesto pomišljaja lahko tu rabimo tudi tri pike.)
  1. Zaznamuje zvezo osebka in povedka ob izpuščeni glagolski obliki (zlasti v naslovih): Mladost – norost.; Zmagovalec – Jesenice?; Državni prvak – Petek .
  2. Zaznamuje spremembo skladenjskega naklona v isti povedi: Deklica po strmi poti – kam?; Včeraj, ko sem stala na pragu, je prišel mimo – kaj misliš kdo?

Poznamo tudi dvodelni pomišljaj, ki se rabi za ločevanje vrinjenih stavkov od glavnega. Spet, prav tako kot vejica. Vendar kadar imamo zapletene stavke, ki so že tako ločeni z vejicami, s pomišljajem dodatno poudarimo vrinjeni stavek.

S prijateljem – zakaj  ne bi imel prijatelja tudi jaz – sva šla počasi po drevoredu.; Vse je bilo okoli vrabca, on pa si je našel pot – cepet, cepet – in že je bil pod posteljo.

V preprostem stavku kot je prvi ali pa Jurko, ne bodi len, je pobral kost in jim namlatil rebra je vejica čisto dovolj.

Neskladenjska raba pomišljaja

  1. Pišemo ga stično namesto predlogov »od … do«: proga Ljubljana–Maribor; odprto 8–12
  2. nestično namesto odstavčne številke ali črke:

Lastna imena se delijo na:

– osebna (ime in priimek, vzdevek),

– zemljepisna (imena krajev, vod, gor),

– stvarna (imena ustanov, podjetij).

  1. nestično med enotami besedila, ki so v kakšnem razmerju, posebno v nasprotnostnem (npr. v jezikoslovnih spisih): počiti – pokati; plačati – plačevati
  2. nestično v matematiki za simbol minus: 3 – 7
  3. Stično za zapis temperature: –4 °C

Skladenjska raba vezaja

Stični vezaj rabimo:

  1. Med deli zložene besede, ki bi bili v prosti zvezi povezani z in: poljsko-ruski slovar; črno-beli filmi
  2. med sestavinami zloženk, nastalih iz podredne zveze, če je prvi del števka ali črka: C-vitamin; 8-urni; 14-krat
  3. predvsem v strokovnem pisanju na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke ali sestavljenke: dvo- in večzložne besede; pred- in pošolska izobrazba; pet- ali šestdnevni delavnik
  4. med kratičnim imenom, pisanim z velikimi črkami, in končnico: FURS-ov, NLB-ju
  5. za naveznim členkom le- pred kazalnim pridevniškim, posamostaljenim ali prislovnim zaimkom: le-ta; le-tak; le-onega
  6. v filozofskem jeziku lahko povezuje več samostojnih besed v besedni sklop: biti-tu-in-zdaj.

Nestični vezaj rabimo:

  1. med deloma dvojnega imena, ko se obe imeni pregibljeta: Šmarje – Sap (Šmarje in Sap); Videm – Dobrepolje
  2. med osebnim imenom in vzdevkom oz. med prvotnim in privzetim priimkom: Josip Murn – Aleksandrov; Karel Destovnik – Kajuh

Neskladenjska raba vezaja

  1. za ločevanje zlogov: de-la-ti; vol-ko-vi
  2. za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besede: predpon (pre-, pri-, pra-); končnic (-a, -e, -i), priponskih obrazil (-ost, -oba, -ota, -oča)
  3. pri decimalkah za zaznamovanje enote 00 pri zapisovanju denarnih zneskov (piše se brez presledka takoj za vejico): 17 345,– €

 

Zdaj veš skoraj vse, kar moraš vedeti o vezajih in pomišljajih. Manjka le še nekaj vaje, če veliko pišeš, pa ti priporočamo spletno lektorico Amebis Besano. Ta inovativni program prepozna in odpravlja tiskarske napake in dvigne kakovost tvojih besedil. Z njeno pomočjo boš brez težav izboljšal svoje pisanje in se izognil nepotrebnim napakam. Amebis Besana je tvoja zanesljiva sopotnica za brezhibno komunikacijo. Preprosto vnesi besedilo, počakaj na čarobnost Amebis Besane in opazuj, kako tvoje besede zaživijo v popolni formi!

info@amebis.si | 01 8311 035 | Spletna stran

Amebis Besana. Avtomatska lektorica. Varuška vašega ugleda.

Prejšnji članekVisoki vrtovi: himalajske vasice, ki jih obdaja konoplja
Naslednji članekKako poletni meseci pomagajo pri zaščiti pred pnevmokokno pljučnico
logo Amebis Besana
info@amebis.si | 01 8311 035 | Spletna stran

Amebis Besana. Avtomatska lektorica. Varuška vašega ugleda.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.