Vsem se nam je že kdaj zgodilo. Iz dolgočasja smo brskali po socialnih omrežjih in naleteli na članek, katerega naslov nas je šokiral. Z vso ihto zanimanja smo kliknili nanj. Strokovno napisan članek je z »dokazi« obogatil svoje trditve, tu in tam se še omeni kakšnega slavnega profesorja ali pa očividca, ki zagovarja vsebino članka. Nato pa si kaj kmalu ugotovil–a za kaj gre tu. Za »lažne« novice, ki so okužile socialna omrežja.
Zakaj?
Lažne novice lahko služijo marsikaterim namenom. Lahko so naročene s strani podjetnikov, da pomagajo povečati dobiček. Lahko se jih uporablja tudi za ustrahovanje, širjenje panike ali blatenje nasprotnikov. Za takimi nameni se po navadi skrivajo politične stranke ali posamezniki.
Nekaterim je pač dolgčas in si izmislijo novico in gledajo kako se plamen laži širi. Velikokrat pa gre za medijske portale, ki bi radi več obiska in zaradi tega več denarja, ki ga dobijo preko oglaševanja na njihovih straneh.
Toda kako da take novice tako dobro uspevajo? Za to je kriva medijska in digitalna nepismenost. Ljudje kliknejo članek, preberejo nekaj stavkov in takoj delijo novico ali pa komentirajo. S tem pomagajo pri požaru lažnih novic.
Sedem vrst
Claire Wardle, članica First draft news – organizacije ki se bojuje proti lažnim novicam na spletu, pravi, da lahko lažne novice razdelimo v sedem kategoriji:
- Satira ali parodija (novice, ki so namenjene prelisičenju bralcev).
- Lažna povezava (ko se naslov ali slika novice ne ujemata z vsebino).
- Zavajalna vsebina (ko se novica uporabljajo za zavajanje).
- Napačni kontekst (ko se resnične informacije mešajo z neresničnimi).
- Vsiljiv kontekst ( ko se posnema resnične informacije z izmišljenimi viri).
- Manipulativen kontekst (ko se resnične informacije manipulirajo za namen prevare).
- Izmišljena vsebina (novica je 100% izmišljena).
Kako biti bolj previden?
Pretehtaj vir: Prebrskaj po strani in predvidi od kot črpa in zakaj uporablja svoje vire. Sklepaj ali ima stran namen in kdo jo upravlja.
Beri naprej: Naslovi so marsikdaj napihnjeni da pritegnejo bralce. Članek temeljito preberi in ne sklepaj kaj je vsebina samo po naslovih.
Preveri avtorja: Avtorjevo ime napiši v iskalnik in poglej koliko zadetkov ti prikaže. Ali je ta oseba napisala še kakšen drug članek? Ali je pisala za kakšen drug portal, revijo, časopis? Ali je sploh resnična?
Dodatni viri: Včasih novica vsebuje dodatne vire v obliki linka. Klikni na linke in poglej, če se ti viri res ujemajo z zgodbo.
Preveri datum: Preveri ali je novica sveža. Stare novice lahko vsebujejo napačne podatke zaradi zastarelosti.
Trol: Če je zgodba preveč napihnjena, da bi lahko bila resnična, te je za nos verjetno potegnil »trol«. »Trol« je oseba, ki na splet nalaga vsebino (večinoma lažno) z namenom, da izzove čustven odziv ali pa povzroči zmedo.
Opusti pristranskost: Novice skušaj prebrati in razumeti objektivno. Mogoče pa se ti zdi novica lažna zaradi tvoje lastne pristranskosti?
Vprašaj strokovnjaka: O temi ali vsebini novice povprašaj strokovnjaka, najbolj zanesljivo akademika.
Kateri lažni novici si najbolj verjel–a? Povej nam v komentarjih.
Novinar
