Spretnost pri učenju je sposobnost učenja iz izkušenj, da lahko uspeš v vseh situacijah. To pomeni, da veš, kaj storiti, če se še nikoli nisi spoprijel z kakšno nalogo ali situacijo, in je vse pomembnejša, saj »vijugaste«, nelinearne poklicne poti, zaznamovane z neznankami, postajajo realnost za vsakogar.
Agilni učenci: Spretnost, bistrost in živahnost
Agilni učenci se lahko z negotovostmi in spremembami v svojih vlogah in karierah soočijo samozavestno, saj vedo, da jim bodo njihova spoznanja in talenti pomagali uspeti v novih situacijah. Raziskave so pokazale, da je agilnost pri učenju močan pokazatelj posameznikovega potenciala za uspeh v sedanjih in prihodnjih delovnih vlogah. Zato so agilni učenci magnet za več – več priložnosti, učenja in možnosti.
Za organizacije je učna agilnost zelo iskana spretnost, saj ustvarja prilagodljivo, mobilno in odporno delovno silo. Na primer vodja s sposobnostjo agilnosti pri učenju lahko uspešno prenaša svoje talente v različne dele organizacije. Posamezniki z visoko učno agilnostjo pa postanejo zaupanja vredne osebe za odmevne projekte in delovna mesta z velikim vplivom. V nadaljevanju bomo ugotovili, kaj pomeni biti agilen učenec, in predstavili več strategij za povečanje učne agilnosti.
Temelj agilnega učenja
Obstajajo trije temeljni pristopi, ki ti bodo pomagali, da postaneš bolj spreten, učinkovit učenec, ki bodo v krajšem času zmožni obdelati in si zapomniti več informacij.
- Spoprijemanje z novostmi
Agilni učenec lahko uspešno krmari med dvema različnima vrstama novosti: zapletenim delom brez načrta in situacijami, v katerih nima predhodnih izkušenj. Medtem ko se nekateri ljudje težko spopadajo z visoko stopnjo dvoumnosti, ki jo povzročajo novosti, agilni učenci izkoristijo priložnost in uspejo v situacijah, v katerih bi se drugi ljudje lahko ustavili.
- Razumevanje drugih
Agilni učenci se znajo vživeti v različne poglede in jih celo predvideti. Če se postavijo na mesto drugih, lahko povežejo točke, opazijo in odpravijo morebitne konflikte ter se od situacije oddaljijo, da vidijo širšo sliko. Agilni učenci ne čakajo, da jim nekdo pove, da nekaj ne bo delovalo, temveč iščejo drugačna mnenja in so pri svojem pristopu odprti.
- Samozavedanje
Agilni učenci imajo visoko stopnjo samozavedanja. Zavedajo se svojega vpliva in iščejo vpogled v to, kako se lahko izboljšajo. Natančno določijo, kakšno podporo potrebujejo, in so dovolj samozavestni, da prosijo za pomoč drugih, da dosežejo najboljše rezultate. Na učenje gledajo kot na stalnico in so proaktivno radovedni glede sveta okoli sebe, pri čemer se učijo odličnosti od različnih ljudi in krajev.
Kako povečati svojo sposobnost učenja
V nadaljevanju so opisane različne strategije s katerimi si lahko ustvarite temelje za svoje učne spretnosti.
1Spoznavanje novosti
Novosti niso nikoli lahke, saj naši možgani raje ostajajo v coni udobja in počnejo stvari, ki smo jih že počeli. Prav tako je težko ugotoviti, kako uspešno uporabiti svoje spretnosti v razmerah, ki nam niso znane. Večinoma se zanašamo na to, kar poznamo, namesto da bi se osredotočili na to, kako svoje znanje čim bolje uporabiti. Izboljšanje zavedanja, kako prenesti svoje znanje v nove situacije, je pospeševalnik učne agilnosti. To pomeni, da lahko pozitivno vplivaš na več ljudi in na več krajih.
Začni z »nadomeščanjem« sodelavca ali svojega vodje na sestanku, na katerem nisi strokovnjak za določeno področje. Tako lahko popolnoma varno pridobiš izkušnje tudi na področjih na katerih nisi domač.
Nato poskusi prepoznati in voditi ambiciozne eksperimente, ki ti zaradi časovnega pritiska ali pritiska ljudi povzročajo nelagodje. Morda boš na primer v enem mesecu poskusil izdelati nekaj, za kar bi običajno potreboval dvakrat toliko časa. Eksperimenti so »naravni habitat« za razvijanje učne agilnosti, saj lahko delujejo kot prisilna funkcija za hitro učenje.
2Razumevanje drugih
Zaradi zahtev vsakodnevnega dela zlahka postanemo kratkovidni. Ker smo lasersko osredotočeni na svoj svet, pozabimo upoštevati, kaj je pomembno za druge ekipe ali dele naše organizacije. To pomeni, da zamudimo dragocene informacije in vpogled, ki povečujejo našo agilnost pri učenju.
Začni z razmislekom o razmerju med poslušanjem in govorjenjem. Ko govoriš, se le redko učiš – drugim ljudem sporočaš, kar že veš. S povečanjem poslušanja in zmanjšanjem števila govorjenja ustvarimo enostavno priložnost za učenje. Pred sestankom ali drugim razgovorom si zapiši želeno razmerje med poslušanjem in govorjenjem (npr. 60 %/40 %), nato pa takoj po sestanku razmisli, kako ti je šlo. Poslušanje je ena od spretnosti, pri kateri smo nagnjeni k precenjevanju svojih sposobnosti, zato ne bodi presenečen, če nisi na želeni ravni. Že namera, da boš več poslušal, te bo začela usmerjati v pravo smer.
Nato poskušaj oblikovati izkušnje empatije. Sposobnost empatije pomeni, da se postaviš v čevlje drugih ljudi in se znajdeš v njihovem svetu. To je več kot le pogovor z nekom iz druge ekipe in je bolj podobno preživljanju pomembnega časa z nekom, da bi pospešil svoje razumevanje njegovih priložnosti in ovir. Lahko se mesec dni udeležuješ tedenskih sestankov ekipe ali pa nekaj ključnih dni spremljaš projekt. Tvoja naloga je, da poslušaš in se učiš. Gre za dejanje, ki zahteva veliko vlaganj in naporov, vendar se obrestuje pri pospeševanju učne agilnosti.
3Samozavedanje
Pogosto je pri razvijanju samozavedanja ovira pomanjkanje jasnosti o tem, kaj je treba storiti drugače, da bi se bolj zavedal sebe. Ustvarjanje navade izvajanja nekaterih preprostih dejanj samozavedanja lahko bistveno pripomore k učni agilnosti.
Začni z zavedanjem, kako se želiš pokazati v situacijah, ki zahtevajo učene spretnosti. Katere so tri vrednote, za katere želiš, da jih ljudje na teh srečanjih in v teh trenutku vidijo v tebi? Morda želiš, da te vidijo kot samozavestnega, mirnega in strateškega. To ti daje izhodišče za namero (tj. kako se želiš pokazati). Nato vprašaj za povratne informacije – na primer: »Kako bi opisal moj vpliv?« – in preveri, ali se tvoj namen in vpliv prekrivata. Ugotovitev morebitnih vrzeli med namenom in učinkom bo pomagala natančno opredeliti ukrepe, ki jih moraš sprejeti za izboljšanje.
Nato se poskušaj hitro učiti. Drugačne in težavne situacije so najboljši čas za razvijanje spretnosti učenja. V teh časih velikih izzivov ustvari miselni zemljevid hitrega učenja tako, da razmisliš o treh vprašanjih:
- Katere prednosti so mi danes najbolj koristile?
- Kdo in katero znanje mi je pomagalo pri uspehu?
- Kako bi lahko izboljšal svoj vpliv v tej situaciji?
Tvoj miselni zemljevidi ti bodo ponudili koristne podatke za tvoj razvoj, lahko pa so tudi povod za pogovore z vodji in mentorji o tem, kako lahko še dodatno izboljšaš svojo agilnost.
Učenje agilnosti je bistvena spretnost za posameznike, vendar se to ne zgodi po naključju. Da boš povečal svojo učno agilnost, se moraš zavedati, kje si danes, in opredeliti konkretne ukrepe, ki ti bodo v pomoč. O tem razmišljamo kot o oblikovanju priročnika za učno agilnost, v katerem se zavestno razvijaš na načine, s katerimi boš povečal svojo agilnost in posledično svoj vpliv na ekipo in organizacijo.
Novinar
