Glagol je pregibna besedna vrsta, ki izraža dejanje ali stanje/dogajanje. V stavku tvori povedek ali povedkovo jedro.
Kaj vse nam pove glagol?
Glagolu lahko določimo:
- osebo (prvo-, drugo- in tretjeosebni glagoli),
- število (ednino, dvojino ali množino),
- čas (preteklik, sedanjih, prihodnjik in nekoliko zastareli predpreteklik),
- naklon (povedni, velelni, pogojni),
- vid (dovršni ali nedovršni), ki nam pove, ali dejanje/stanje še traja → popravil/popravljal,
- način (tvornik/aktiv ali trpnik/pasiv) nam lahko razkriva vršilca ali ga posploši → Tabla je bila zbrisana./Zbrisal sem tablo.,
- prehodnost (ali se lahko veže s predmetom).
Teč, tečt ali teči?
Poznamo osebno in neosebno glagolsko obliko. Osebna glagolska oblika ti pride prav pri postavljanju vejic, saj je vsaka v samostojnem stavku.
Neosebni glagolski obliki sta nedoločnik in namenilnik. Ker ima osrednjeslovenski prostor v narečjih skrajšano obliko nedoločnika (npr. it namesto iti), tamkajšnji prebivalci ti obliki pogosto mešajo. Namenilnik se konča na -t ali -č → Šel sem teč. Nedoločnik je osnovna oblika na -ti ali -či, se pravi v tem primeru teči.
Oblike, kot so rečt, tečt, pečt niso knjižne.
Novinar