Spregovorimo o dvopičju. Saj veš, dve piki ena nad drugo, spominja na podpičje, a podpičje ima spodaj vejico. Je enodelno nekončno ločilo. Dvopičje uporabljamo skladenjsko in neskladenjsko. Skladenjsko z njim ločimo stavke ali nakažemo naštevanje. V neskladenjski rabi pa nam v različnih primerih služi kot simbol.
Skladenjska raba
Kadar dvopičje rabimo skladenjsko, je vedno levostično. To pomeni, da pred njim ni presledka. Uporabljamo ga v naslednjih primerih:
- Pred besedno zvezo, ki pojasnjuje že prej splošneje povedano (še posebej pri naštevanju, vendar to ni edini primer) : Imel je tri iskre konjiče: vranca, rjavca in šarca.; Vse od kraja je delal: oral, sejal, kosil, drvaril.; Pomagati moramo vsi: niti najmlajši med nami ne sme manjkati.; Le eno je potrebno: delo.
Pri tem moramo biti pozorni na nekaj zadev:
- Če pri izgovoru stavka ne delamo premora, nam v nekaterih primerih dvopičja ni treba zapisati. Tako lahko Prišli so: Manca, Domen, Žiga zapišemo tudi Prišli so Manca, Domen, Žiga. Dvopičje je tudi navodilo, kako naj besedilo beremo na glas.
- Dvopičja ne pišemo pred navedkom, ki je prilastek izraza pred seboj: Rekel sem si »jebiga« in šel domov.; Descartesov izrek »Mislim, torej sem« pozna vsak vsaj malo izobražen.
- Namesto dvopičja lahko uporabimo tudi pomišljaj ali vejico, kadar gre za pristavek in ne naštevanje: Pomagati moramo vsi – niti najmlajši ne sme izostati.; Le eno je potrebno, delo.
- Kadar zapisujemo premi govor. Dvopičje postavimo za napovednim spremnim stavkom: Ženska je vprašala: »Kaj bi radi?«; Vsi so odgovorili: »Pravico.«; Na grafitu je pisalo: »Patriarhat ubija.« Pomni pa, da če spremni stavek ni pred dobesednim navedkom, vejice ne pišemo: »Če drugi zmorejo,« si je mislil, »bom pa tudi jaz«; »Kako naj ti povem,« je začel, »da si mi všeč.«
- Pred stavkom s katerim pojasnjujemo drug stavek: Obstaja samo ena možna razlaga: ni je imel resnično rad.; Ivan je kakor ura: nikoli ne bo zamudil.
- Med imenom avtorja in naslovom njegovega dela (članka, umetniškega dela): Božidar Jakac: Breg.; Vitomil Zupan: Potovanje na konec pomladi: Blisk v štirih barvah. Kljub temu večinoma raje pišemo kar vejico: France Prešeren, Poezije.
- Za skrajšano napovedjo: Foto: osebni arhiv; Vir: wikipedija; Namig: pazi da ne padeš.
- Neobvezno dvopičje zapisujemo še v obrazcih, pred prostorčkom za izpolnjevanje: Ime: …… Priimek: …… GSM: ……
Neskladenjska raba
Kadar dvopičja ne rabimo skladenjsko, je večinoma nestično (ima presledek na obeh straneh). Uporablja se kot simbol v različnih zapisih:
- Nadomešča besedo »proti«: Slovenija : Hrvaška; razmerje 1 : 3
- Lahko pomeni »deljeno«: 25 : 5 = 5
- Označuje tudi pomen v nasprotju: trenerka : trenirka; bor : Bor
Kadar je stično pa:
- Pri zapisovanju ure: 13:12
- Zaznamuje ponovitev odlomka v glasbi.
- Uporablja se tudi pri fonetični transkripciji in označuje dolžino glasu: kóːnc tìːzγa tlačàːnstva
Morda se vse to sliši veliko, vendar si verjetno večino že intuitivno vedel. Vseeno pa se nam kdaj zgodi, da nam jo zagode tiskarski škrat. Levostičnost postane desnostičnost ali namesto dvopičja postavimo podpičje. Povprečen Slovenec bojda naredi 10 slovničnih napak na stran, saj ne uporablja Amebis Besane. Spletna lektorica ti bo natančno pregledala besedilo, označila napake in predlagala popravke, z njo pa si lahko pomagaš tudi pri spreganju. Program Amebis Besana si lahko naložiš na računalnik in je primeren za daljša besedila ter ima še več možnosti. Piši brezhibna besedila z Amebis Besano!
Novinar
Amebis Besana. Avtomatska lektorica. Varuška vašega ugleda.
