Telefon zavibrira in Bumble mi pokaže dve sporočili. »Ali bi šel na pijačo z mano?« in »Ali bi šel z mano na pijačo?« Oba potencialna zmenka sta v torek ob isti uri in ubožec se moram odločiti, katera srečnica se je izkazala s pravilnejšim znanjem slovenščine.
Tudi če se ti ta izmišljeni scenarij ni pripetil, nikoli ne škodi poznati, kakšno slovnično pravilo več. Besedni red je v slovenščini dokaj posebne sorte, sploh če ga primerjamo z rigidnejšimi germanskimi ali romanskimi jeziki. Osnovno pravilo slovenskega besednega reda se imenuje členitev po aktualnosti.
V govorjenih besedilih se nam besedni red in členitev po aktualnosti porajata kar sama. Stavke začnemo z izhodiščem, temo (postavimo jih v kontekst) in zaključimo z jedrom oz. remo, kjer podamo nove informacije. Če temo in remo zamenjamo, bo stavek še vedno slovnično pravilen, a naslovnik bo morda narobe razumel naše sporočilo.
Členitev po aktualnosti
Pravilo za besedni red lahko opišemo še z drugimi besedami: pomembne stvari gredo na konec stavka. Če temo in remo zamenjamo, pravzaprav spremenimo kontekst in sporočilo. Pokažimo na primerih:
Včeraj je deževalo.
Deževalo je včeraj.
V prvem primeru povemo, kaj se je včeraj zgodilo, v drugem povemo, kdaj je deževalo.
Ivan piše tvite.
Tvite piše Ivan.
V prvem primeru izvemo, da neki gospod Ivan uporablja Twitter, v drugem izvemo, da Twittov ni napisal kar kdorkoli, temveč Ivan.
Frančku je vse vino skisalo in zdaj ga mora kupovati v trgovini.
Frančku je skisalo vse vino in zdaj ga mora kupovati v trgovini.
V prvem primeru je poudarjeno, da je nesrečnemu Frančku vino skisalo. Torej ga ni spil, ni ga polil, niso se mu zaredile vinske mušice, temveč je skisalo. V drugem primeru je poudarek na tem, da nima niti kapljice dobrega vina več.
Bosta šla na pijačo skupaj ali bosta šla skupaj na pijačo?
Analizirajmo še uvodna primera. Iz vsega, kar smo se naučili, je razlika med sporočiloma naslednja: prva si želi družbe, druga pa pijače. Vendar tako dlakocepljenje nas v ljubezenskem življenju ne popelje daleč in raje en termin prestavim.
Pri pisanju uradnih besedil ali daljših esejev pa je pomembno, da so naši stavki in misli pravilno razumljeni. V govorjenih besedilih si lahko pomagamo s poudarjanjem besed in mimiko, ko pišemo, pa je členitev po aktualnosti ključnega pomena.
Še ena tabelica za zabavo – vrstni red naslonk
Fascinantno je, kako nam je rojenim govorcem vrstni red naslonk nekaj samoumevnega in le redko se zmotimo, tudi če jih nanizamo štiri ali pet v vrsti. Hkrati pa je eden težjih orehov za tiste, ki se slovenščine učijo kot drugega jezika. Jože Toporišič je v Slovenski slovnici predstavil preprosto tabelo, ki pokaže vso lepoto harmonije slovenskih naslonk.
Če si želiš pisati še bolje, ali se kdaj znajdeš v negotovosti, kako je bolj pravilno pisati, lahko uporabiš spletno lektorico Amebis Besano. Pregledala bo tvoje besedilo, ti popravila napake in postavila vejice. Z njo pa si lahko pomagaš tudi spregati in sklanjati. Plačljiv program Amebis Besana pa bo kos daljšim besedilom in popravil še več napak. Piši bolje z Amebis Besano!