Vsak Slovenec se pohvali s svojo angleščino, malo lomi s hrvaščino; ki jo vadi predvsem poleti na plaži, našteje glavne nemške gurmanske specialitete in morda zrecitira nekaj znanih fraz iz latinskoameriških telenovel. Skakanje med jeziki v našem okolju ni nenavadno, a to še ne pomeni, da vse te jezike obvladamo. Vsak od nas se počuti nerodno ob vprašanju »koliko jezikov pa ti govoriš?«, saj ve, da bi bilo lahko njegovo znanje precej boljše. Vaditi vsak dan pa ni najlažje, ko ima človek pač življenje. Zato smo zato pripravili pet metod, ki se jih lahko poslužiš za lažje učenje tujega jezika.
1. Duolingo
Najbrž najlažja oblika vsakodnevnega učenja – aplikacija Duolingo. Je zelo preprosta za uporabo in ti omogoča učenje jezika v rabi. To pomeni, da se boš naučil uporabnih fraz, ki ti bodo prišle prav v vsakodnevnih življenjskih situacijah; ko boš naročal pivo ali večerjo v restavraciji, se spoznaval z ljudmi ali predstavljal svojo družino. Če se želiš spoznati z novim jezikom in si popoln začetnik, je to odlična odskočna deska, da te spozna z osnovami slovnice in obogati tvoje besedišče. Njegova največja prednost je, da te vsak dan spomni na učenje in poskrbi za konsistenco pri tvojem napredku, če se le zmeniš za obvestilo in mu nameniš deset minut, ki jih zahteva od tebe. Poleg tega pripravi interaktivne vaje, ki jim moraš le slediti.
2. Serije, filmi, glasba
Kdo ni pobral vsaj nekaj španskih besed iz telenovel? Je morda tvoja babica skoraj tekoče začela govoriti turško, ko je presedela dovolj ur z Yilmasi in Zeynepami? Iz nanizank in filmov lahko odnesemo ogromno besedišča preko fraz, ki se pogosto ponavljajo. Poleg tega nas uči tudi prepoznavanja različnih naglasov in intonacij ter s tem krepi naše slušne sposobnosti. Če dobro razumeš različne govorce, boš tudi v praksi lažje govoril z domačini, ki hitreje vrtijo jezik kot gospe na zvočnih posnetkih, ki jih predvajajo v šoli. Za aktivno učenje na višjem nivoju spremeni tudi podnapise v jezik, ki ga želiš osvojiti – tako boš moral vso svojo pozornost nameniti spremljanju pogovora in analizi transkripcije.
3. Učenje z naravnim govorcem
To je najverjetneje najbolj efektivna in zanesljiva metoda, ki jo lahko izbereš. Če imaš ob sebi naravnega govorca, ki je pripravljen s teboj redno vaditi, se boš od njega naučil ne le formalne temveč tudi neformalne govorice. Poleg tega ti lahko na dostopen in razumljiv način razlaga tudi kulturne razlike, ki se izražajo v jeziku. Ker se učita ena na ena, je to neka oblika tutorstva, ki omogoča, da se popolnoma prilagaja tvojemu učnemu nivoju in vsebinskim preferencam. Če gre za prijatelja, ki živi v drugi državi, se lahko pogovarjata preko telefona ali Zooma. Pogovor lahko začneta z novicami iz vajinih življenj, ali pa izbereta določeno temo, ki oba interesira in razširja specifično besedišče.
4. Branje stripov
Tega izjemnega trika me je naučil oče, ki se je učil nemščine preko branja zbirke Racmana Jaka in Asterixa. Ko sem tudi sama poskusila, sem ugotovila, da je branje stripa veliko lažje kot, če bi se lotila zajetnega zgodovinskega romana v tujem jeziku, ki ga ne poznam dovolj dobro. Vsaka tretja beseda bi se znašla podčrtana in roka se ne bi ločila od slovarja, ki bi moral nenehno intervenirati ter polniti luknje v razumevanju. Grafičnost stripa ne ponuja le estetsko bolj privlačne bralne izkušnje, temveč tudi kontekst. Čeprav so v besedilu lahko neznanke, jih ponavadi lahko razumemo preko sličic. Spodbujajo naše deduktivno razmišljanje in iskanje povezav med jezikom v rabi in tekstu.
5. Pisanje dnevnika
Morda ta metoda ne bo povšeči vsem, a vseeno ji daj priložnost. Pisanje dnevnika je znano kot aktivnost, ki zahteva veliko časa in vztrajnosti. Zato veliko ljudi obupa po nekaj dnevih ali tednih. »Ko se jim ne dogaja nič zanimivega« ali pa nimajo energije, da bi opisovali svoj celoten dan. Pisanje »tujega dnevnika« lahko temu obratno smatramo kot bolj svobodomiselno in prosto dejavnost. Njegova edina zahteva je konsistentnost, ki se ji moramo zapriseči, da dosežemo določene rezultate. Sprva je naše besedišče okrnjeno, zato lahko opisujemo, kako smo oblečeni, kako se počutimo ali kaj smo jedli. S časom bo naše izražanje napredovalo preko učenja esencialnih pojmov, ki poimenujejo stvari, s katerimi se radi ukvarjamo ali zapolnjujejo naše misli. Nove besede bomo zato lažje osvojili in si jih bolje zapomnili.
Če ti ni všeč nobena izmed opisanih metod ali pa si jih že preizkusil, ti svetujem, da pokukaš v svet Nathaniela Drewa – navdušenca nad jeziki, ki za učenje uporablja različne eksperimentalne metode. Tako se je lotil intenzivnega učenja italijanščine in portugalščine v sedmih dneh in preizkusil teorijo solarnega sistema. Podobno je Johnny Harris primerjal učenje jezika s svetom računalniške igre.
Novinar