Alternativni naslov tega članka bi lahko med drugim bil: »kako izpasti pametno pred prijatelji, sodelavci ali profesorji«. Katere latinske izraze lahko brez težav vpelješ v vsakdan?
Latinščina še zdaleč ni mrtev jezik, kot jo marsikdo rad opiše. Kot lingua franca (splošni, obči jezik) je v srednjem veku in kasneje predstavljala glavni občevalni jezik med evropskimi študenti ter ostalimi posamezniki. Tekom stoletij so jo postopoma nadomestili nacionalni jeziki, med katerimi je vredno izpostaviti angleščino, ki danes igra enako vlogo, kot jo je v preteklosti latinščina.
Spomin na latinščino se ohranja na raznih področjih npr. v medicini (Nulla est medicina sine lingua Latina – ni zdravila brez latinščine), pravu (Ignorantia iuris nocet – nepoznavanje prava škoduje), Cerkvi (Ora et labora – moli in delaj)… Več tisočletij uporabe jezika sodobnemu človeku pušča zanimive, uporabne in aktualne izraze, ki jih lahko brez skrbi uporabimo v seminarski nalogi, izpitu ali testu, na spraševanju in kot bomo videli kasneje, na pivskih dogodivščinah s kolegi.
Lapsus linguae (govorni spodrsljaj)
Prav vsakemu se kdaj zgodi, da se mu zaplete jezik, zgreši sklon ali pa v naglici zameša pomen besede. Če besedna zveza pikčasta ptička izpade drugače, kot si si želel, se lahko mirno ekskulpiraš z opravičilom: »oprostite, to je bil pa lapsus linguae«.
Et tu, Brute! (Tudi ti, Brut!)
Znamenit Cezarjev vzklik, ko je na marčeve ide med svojimi morilci zagledal posvojenca Bruta. Brut je poleg Kvizlinga in Jude najbolj znan izdajalec. Prijatelju, ki te na zabavi pušča samega, ker se mora »jutri učiti«, mirno nameni zgornje besede (Et tu, Janeze).
Audiatur et altera pars (naj se sliši še druga stran)
Izrek je povzet iz Senekove znamenite tragedije Medeja. Izraz se še danes uporablja v pravu, saj pravdni postopek vsaj praviloma poteka tako, da se slišita obe strani. Uporabimo ga lahko predvsem takrat, ko nam kdo pripoveduje trače, čenče ali zgodbice o nekem dogodku, pri čemer je verjetno zamolčal svoje napake.
Aquam foras, vinum intro! (Vodo ven, vino not!)
Vzklik odlično pojasni, kaj se zgodi s kozarci študentov po končanem izpitnem obdobju. Uporaba tega izreka je samoumevna.
Errare humanum est (motiti se je človeško)
Napake so del človekovega življenja, delamo jih vsi. Duhovnik in prevajalec Svetega pisma Hieronim je zgornji rek nadgradil tako, da je dodal: »sed perseverare diabolicum« (ampak vztrajati [v delanju napak] je hudičevo).
Pacta sunt servanda (dogovore je treba spoštovati)
Pacta sunt servanda je temeljno načelo obligacijskega prava. Uzakonjeno je že v uvodnem 9. členu OZ. Pomeni pa, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo zanjo. Tudi zunaj obligacijskega prava je prav, da dogovore in obljube upoštevamo in se jih držimo.
O tempora, o mores! (O časi, o navade!)
Znamenite besede Marka Tulija Cicera, ko je v svojem govoru razkrinkal Lucija Sergija Katilino, ki je želel s silo prevzeti oblast. Izrek pride prav, ko se zgražamo nad trenutnimi razmerami. Glede na dejstvo, da je Cicero živel v 1. st. p. K. lahko sklepamo, da se ljudje nad »trenutnimi« razmerami zgražajo že precej časa.
Urbi et Orbi (mestu in svetu)
Rek je poznan zaradi papeževega blagoslova Urbi et Orbi. Urbs v latinščini pomeni obzidano mesto, Urbs z veliko začetnico pa označuje večno mesto Rim. Tudi navadni včasih želimo mestu in svetu kdaj povedati naše mnenje. Če narediš izpit, lahko to odslej razglašaš urbi et orbi.
Nulla regula sine exceptione (ni pravila brez izjeme)
Ko v lokalu rečejo, da po 22:00 ne strežejo več pijače, jim posrezi s tem rekom. Sicer boš po vsej verjetnosti ostal brez pijače, ampak boš ostal brez pijače v stilu.
Plenus venter non studet libenter (poln trebuh noče študirati)
Avtor tega izreka sicer ne poziva h gladovni stavki med izpitnim obdobjem. Verjetno pa želi povedati, kar nas je večina že ugotovila. Če se preveč napokaš za kosilo, ti knjige več ne bodo dišale.
S to mislijo vam želim uspešen konec izpitnega obdobja. Cura ut valeas (drži se)!
Novinar
