Vse je v percepciji, tudi vsa aktualna anti-karkoli gibanja. Najlažje bo, če povem ‘zgodbo’ in nato še skrite nauke.
Pred začetkom krize je študent imel svoje udobje in nekaj evrov za privoščiti si tistih nekaj piškotkov (metaforično), zaradi katerih je bilo vse skupaj vredno, in brez problema in slabe vesti je lahko živel v laži, da je srečen. A bila je to dobra laž; mehurček, ki pa se je razblinil ob začetku krize.
S pričetkom krize je študent namreč izgubil svoje piškotke in posledično je postal jezen, jezen na ljudi, ki so mu vzeli piškotke, za katere je seveda pošteno in trdo delal. Študent gre posledično na ulice in zahteva nazaj svoje piškotke.
Nauki in modrovanja so sledeča:
– Pred začetkom krize je bila naša percepcija drugačna: vsi smo vedeli in od nekdaj vemo, da so politiki pokvarjeni in finančne institucije požrešne, a pred krizo se s tem nismo kaj preveč ukvarjali, saj smo imeli svoje piškotke in to je bilo dovolj. Tako smo vsi skupaj v tem pogledu precej hinavski.
– Kapitalizem sam po sebi ni pokvarjen, ampak je pomanjkljiv in tu je ključna razlika. Ker je sistem pomanjkljiv, so ga posamezniki izkoristili in pokvarili. Obstaja rek “Moč pokvari, absolutna moč pokvari absolutno”. Dobra možnost bi bila, če bi bili današnji prostestniki na položajih, da bi sami kontrolirali npr. banke ali borze. Potem bi bila zadeva verjetno enaka; denar in moč sta zelo zasvojljiva.
– Eno izmed najbolj odmevnih gibanj in protestov je gibanje ‘Zasedimo borze’. Borza je v tem pogledu precej dober simbol pomanjkljivega in pokvarjenega sistema, saj je izgubila svoj prvoten namen. Danes se na njej manipulira s podjetji oz. posledično s človeškimi življenji. Prvotni namen borze je bil precej bolj preprost in naj si drznem reči, celo plemenit; borza je bila prostor, kjer so podjetja lahko zbirala sredstva za svojo širitev in rast.
– Slovenska različica gibanja Zasedimo borze deluje pod imenom ’15o’. Vsi ste slišali za zadevo, večina jo podpira in nekateri celo sodelujete – pohvalno. Moje skromno mnenje je, da to gibanje konkretno ne bo naredilo nobene družbene spremembe, za katere se zavzema, bo pa in je pripomoglo k temu, da se več govori o problemih ter da se začne iskati rešitev. In tu leži zelo pomembna vloga dane organizacije. Je glasnik začetka konca kapitalizma, a vse skupaj bo trajalo še precej časa …
– Vsak protest, stavka ali gibanje rabi podporo javnosti. Brez nje je zadeva že vnaprej obsojena na propad. Gibanje 15o je imelo in ima tu manjši problem, saj so poleg izvornega protesta začeli izpostavljati še druge družbene probleme; najbolj odmevna in iz PR-vidika katastrofalna poteza je bila delavnica o drogah, kjer so med drugim predlagali tudi heroin na recept. Vzeto iz konteksta, nato se je po vseh časopisih in forumih tisti dan govorilo samo še o tem, da je gibanje le skupina zadetkov, ki bi rada brezplačne droge. Vsaj tako je bilo moje opazovanje. Del podpore javnosti je bil tako za vedno izgubljen.
– Revolucija ni nikoli rešitev. Zgodovina nas uči, da velika večina revolucij nikoli ne doseže svojega prvotnega namena, saj se le-ta ali spremeni ali enostavno izgubi. Londonski protesti pred nekaj meseci so odličen primer. Možen scenarij bi šel v to smer, iz globalne revolucije nastane nova svetovna vojna, v kateri bi povprečni državljani izgubili še tisto malo piškotkov, ki so jim ostali, dodatno pa bi morali naprodaj nositi še svojo glavo, medtem ko tisti, ki so zakuhali kapitalizem in vojno, ne bi ničesar izgubili, ampak verjetno še kaj pridobili.
Tiste, ki ste vztrajali do konca tega ‘modrovanja’, bi na koncu vprašal le še: ko vas bodo spraševali čez x let, kaj ste pa vi delali ali naredili, ko so se začenjali protesti in družbene spremembe, kaj jim boste odgovorili?
Verjetno večino napisanega že veste, a tako bom zaključil: sedaj veste, da veste, in vaša dolžnost je to znanje uporabiti!
Mitja Urbanček
