Čeprav je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) zbrala nekaj več kot 47 tisoč podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o visokem šolstvu, tega ne bo, saj je bilo overjenih le 12.296 podpisov od potrebnih 40 tisoč.
Preostanek podpisov, ki niso bili overjeni na upravnih enotah, je ŠOS namreč zbral preko medmrežja ter “na cesti”, kar ni skladno z določitvami zakona o referendumu in ljudski iniciativi. In kaj prinaša sporna novela zakona o visokem šolstvu? Glavna točka je vsekakor vrednotenje novih bolonjskih diplomantov v primerjavi s tistimi, ki so doštudirali po starem sistemu. Tako bo stopnja izobrazbe, ki zdaj prinaša višji in visokošolski strokovni naziv, enaka bolonjski prvi stopnji, univerzitetna izobrazba in visokošolska strokovna s specializacijo bosta enakovredni bolonjski drugi stopnji, medtem ko bosta tretji bolonjski stopnji ustrezala magisterij in doktorat znanosti ter univerzitetna izobrazba s končano specializacijo. Ker pa je bila prvopodpisana med pobudniki za referendum Jožica Ribič in ne ŠOS kot krovna organizacija študentov, ki je sicer potem posodil naslov za zbiranje podpisov, nas je zanimalo, zakaj je bilo temu tako. Tomo Juvan, predstavnik za odnose z javnostmi na ŠOS-u, nam je povedal: “Prvopodpisana med pobudniki za referendum Jožica Ribič je bila nedosegljiva in kontaktiral nas je njen bivši soprog, ki nas je v njenem imenu prosil, če lahko posodimo naslov za zbiranje podpisov.” ŠOS je to storil, a vseeno ni uspel zbrati dovolj overjenih podpisov. Kot glavni razlog za neuspeh (ugibanja o pomanjkanju podpore Študentski organizaciji so s tem spet glasnejša) na krovni organizaciji navajajo počitniški čas. Pa novela zakona pomeni korak nazaj na področju visokega šolstva v Sloveniji? “Po našem mnenju pomeni novela zakona odmik od začrtane bolonjske reforme v Sloveniji. Noveli med drugim očitamo, da ni usklajena z glavnimi partnerji v visokem šolstvu (študenti, univerzami in delodajalci) niti z vladnim Svetom RS za visoko šolstvo,” še dodaja Juvan. ŠOS je že vložil pobudo za ustavno presojo zakona, saj je ta po njihovem mnenju v nasprotju z več členi ustave Republike Slovenije. Omenjena novela zakona med drugim vsebuje še en sporen člen, saj bo Svet za kakovost visokega šolstva (med drugim ocenjuje programe po fakultetah in jim na podlagi tega namenja denar) pod “mentorstvom” Petra Jambreka, ki naj bi deloval kot avtonomen in neodvisen organ, svoje člane imenoval s strani Ministrstva za visoko šolstvo, kar naj bi po trditvah nasprotnikov zakona pomenilo, da tako opevane politične neodvisnosti dejansko ne bo. Novela je medtem številnim kritikam navkljub že stopila v veljavo. Bo posledično študentom (do)dala kakovost v študijske programe ali pa bo pomenila (še) en “kozmetični preparat” brez učinka?
Tadej Buzeti