David Božič, minister za socialo in zdravstvo na ŠOU v Ljubljani
Potem ko se je konec marca mesec kulture uspešno zaključil, je mesec april na ŠOU v Ljubljani posvečen sociali in zdravstvu. O aktualnem dogajanju in socialnem položaju študentov smo se pogovarjali s študentskim ministrom za socialo in zdravstvo.
Slogan tokratnega meseca se glasi Sociala ozdravlja. Kaj ste z njim imeli v mislih?
Študentje se tako ali drugače srečujemo s tema dvema temama. Preden se lahko posvetimo kvalitetnemu študiju, se moramo spopasti z vprašanji, kot so kje bom spal med študijem, kako si bom plačal stroške bivanja, kje in kako bom jedel, kaj narediti, če zbolim … S tradicionalnim mesecem sociale in zdravstva na ŠOU v Ljubljani smo želeli poudariti ti dve dimenziji ter študente povabiti k razvijanju socialnih veščin in ozaveščenosti o zdravem življenju. Hkrati pa želimo še posebej naglasiti pomen preseganja skrbi zase ter odpiranja k našim soštudentom in vsem drugim. Skozi prave odnose in druženje lahko dosežemo še globlji učinek v družbi, presegamo predsodke in pomagamo soustvarjati našo skupno družbo.
Odkriti želite, kako še kakovostneje živeti študentsko življenje, kako narediti nekaj zase in za drugega. Kako ocenjuješ raven kakovosti študentskega življenja pri nas?
Nahajam se v položaju, ko moram vedno stremeti k izboljševanju položaja in kvalitete študentskega življenja. Na splošno je večina študentov verjetno zadovoljna s svojim položajem, to pa še ne pomeni, da je vse v redu. Tako imamo veliko skupin študentov, ki nimajo enakih ali vsaj podobnih pogojev za življenje. Nekateri prihajajo iz socialno šibkejših družin in okolij, nekateri morajo poleg študija še skrbeti za svoje otroke, nekateri se morajo vsak dan soočati s svojo invalidnostjo. Poleg vsega tega menim, da bi se lahko še veliko naredilo pri zdravstveni oskrbi študentov v Ljubljani.
Koliko denarja je bilo namenjenega za dogodke in prireditve, ki se bodo odvili v okviru tega meseca?
Točnih izračunov še nimamo, ker smo sredi dogajanja, predvidenih sredstev za april, mesec sociale in zdravstva, in november, mesec zaposlovanja študentov, pa je za 25.000 €.
V sicer pestrem programu vlada praznina na področju dogodkov za študente invalide. Gre za področje sociale. Zakaj ste nanje “pozabili”?
Z njimi smo se dogovarjali o sodelovanju in jim ponudili vso podoporo pri organiziranju dogodkov, vendar je na njihovi strani potem zmanjkalo prave motivacije za sodelovanje. Mogoče bomo lahko kakšen dogodek organizirali v naslednjem letu, prepričan pa sem, da bomo že prej uspeli sodelovati v okviru kake druge priložnosti.
Nekaj prostora ste namenili tudi pereči problematiki zaposlovanja diplomantov in delavnicam za iskanje službe. Povezava podjetij, ustanov in drugih organizacij s študenti je tako rekoč nujna. Slovenija zaenkrat ne blesti v tovrstnem povezovanju …Ravno zato so okrogle mize na tako in podobno tematiko še kako potrebne, da izpostavijo ta problem. Nujna je povezava med fakultetami in podjetji, organizacijami, saj bo le tako država dobila diplomante, ki so svoje teoretično znanje že med študijem povezovali s prakso in bodo kot diplomanti poznali smernice trga in potrebe družbe. Ta vsebina že napoveduje mesec zaposlovanja študentov, ki ga organiziramo v novembru. Takrat se bomo še posebej posvetili tej problematiki.
Namen meseca sociale in zdravstva je, kot ste med drugim zapisali, prisluhniti potrebam sočloveka. Tudi med študenti so taki, ki imajo posebne potrebe. Kaj resor za socialo in zdravstvo skozi leto stori za njih?
Na resorju za socialo in zdravstvo ima dvojno možnost dela za posebne skupine. Na eni strani se za njih “borimo” na ravni države pri oblikovanju zanje relevantnih zakonov, na drugi strani s posameznimi projekti skušamo opozarjati ali neposredno vplivati na razreševanje določene problematike. Kar nekaj denarja nakažemo za delovanje študentskih družin, prispevamo sredstva za fundacijo Študentski tolar, ki jih nato porabi za razpise za socialno ogrožene študente. Letos smo poleg tega vzpostavili še delovne skupine za posamezna področja študentske sociale ali zdravstva. Za študente, ki bi jih tovrstna problematika zanimala, smo na naših spletnih straneh objavili razpis. Delovne skupine še niso zapolnjene, tako da vse študente, ki bi jih delo v teh delovnih skupinah zanimalo, pozivam, naj mi pišejo na mail david.bozic@sou-lj.si. Delovne skupine obravnavajo področja študentske neenakosti, dostopnosti do študija, zdravstva, študentskih družin, prehrane, štipendiranja, študentskega dela in zaposlovanja. Velik del naše dejavnosti pa se je v zadnjih letih preselil na študentsko svetovalnico, na katero se lahko študentje obrnejo s kakršno koli težavo in jim bodo pomagali.
Stres, depresija in samomori so poleg alkohola nekakšne slovenske nacionalne bolezni, ki se kruto in naglo širijo. Jih je zaznati tudi med študentsko populacijo?
Zaradi teh dejstev smo v mesecu sociale in zdravstva organizirali tudi številne psihološke delavnice, kjer lahko študentje prepoznavajo simptome določenih psiholoških obolenj in izvejo, kako z njimi postopati, kam se obrniti po pomoč. Organiziramo tudi zanimivo predavanje z naslovom Samomor in mi doc. dr. Andreja Marušiča, dr. med., ki se bo v predavanju posvetil vedno aktualni temi samomora v Sloveniji.
Področje sociale velja za eno najobčutljivejših na državnem nivoju. Kateri problemi, nanašajoči se na socialni status študenta, so trenutno aktualni pri nas?
Veseli smo, da nam je uspelo uspešno zaključiti proces usklajevanja zakonodaje pri študentski subvencionirani prehrani, vendar pa obstaja še kar nekaj drugih področij, ki so odprta ali pa s procesom usklajevanja nismo zadovoljni. Tako imamo še nekaj pripomb na zakon o štipendijah, pravilnik o subvencioniranem bivanju še vedno stoji kljub stalnim pozivom ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ocenjujem, da je poleg zakonodaje največji problem študenta v Ljubljani poiskati si posteljo. Gre za velike razlike v kvaliteti bivanja, cenah pri zasebnikih in pravnem varstvu študentov.
Tadej Buzeti
