Najodličnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2017

»Raziskave so del osnovnega poslanstva univerze in nezamenljivi del kakovosti.«

Tradicionalni Teden Univerze, v katerem vsako leto obeležujemo začetek njenega delovanja, so odprli s predstavitvijo najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017. Letos ima največja in najstarejša univerza v Sloveniji, ki se uvršča med najuglednejše univerze na svetu, že 98 let. Univerza v Ljubljani v slovensko zakladnico znanja prispeva več kot polovico znanstvenih rezultatov.

»Na Univerzi v Ljubljani vsako leto zablesti nekaj deset raziskovalnih dosežkov. Želimo si, da bi postali vidni, tako znotraj Univerze, kot v družbi. Znotraj Univerze naj bodo spodbuda vsem raziskovalcem, ne samo za povečan obseg, temveč predvsem za dvig kakovosti raziskovanja. Družbi pa s tem sporočamo, da glede na vložena sredstva na visoki ravni izpolnjujemo svoje poslanstvo,« je ob odprtju tradicionalnega Tedna Univerze povedal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič. Izpostavil je, da si Univerza v Ljubljani prizadeva spodbuditi še več raziskovanja in doseči še kakovostnejše rezultate in da v ta namen že nekaj let uspešno deluje Razvojni sklad, iz katerega Univerza spodbuja prijave na raziskovalne projekte. »Na Univerzi smo vzpostavili tudi številna strateška partnerstva. Z univerzami iz združenja CELSA smo oblikovali poseben sklad za pripravo prijav na evropske projekte. Nov razpis je že objavljen. Podobna sodelovanja si obetamo z univerzami v soseščini, z univerzami evropske The Guild mreže ter s kitajskimi, južnokorejskimi in japonskimi univerzami, s katerimi smo podpisali sporazume o partnerskem sodelovanju.,« je še poudaril.

V osrednjem govoru je redni profesor in prodekan z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič izpostavil znanost kot gonilo napredka. »Prav znanosti se moramo zahvaliti za vse, kar nas je v preteklih desetletjih in stoletjih pripeljalo do današnjih dni, ko živimo, vsaj v našem delu sveta, tako lagodno, enostavno in srečno, kot še nikoli v zgodovini človeštva. Pozabljamo, da so še pred nekaj desetletji ljudje, še posebej otroci, umirali v velikem številu, da so bili naši pradedki in prababice večkrat lačni, da so umirali mnogo prej, kot umiramo danes,« je bil jasen Majdič in kritično dodal, da zaradi današnjega lagodja vse to pozabljamo in smo priča vse večjemu zavračanju znanosti v družbi: »Čeprav smo znanstveniki zaenkrat še med tistimi, ki uživamo največ ugleda, pa pomena znanosti v tej družbi danes mnogi ne vidijo več jasno. Temu primerno se odziva tudi politika, ki naj bi skrbela za naše področje, a vidimo, da je njen odnos bolj kot ne mačehovski« Kljub zmanjšanju sredstev za financiranje znanosti v zadnjih letih je izpostavil še, da na srečo zgolj finančna sredstva niso pogoj za pomembna odkritja. »Zaradi tega sem še toliko bolj vesel, ko dokazujemo, da se še naprej trudimo. Da v nas še vedno tli želja po odkrivanju in ustvarjanju nečesa novega, in da s tem dejavno prispevamo k razvoju družbe, v katerega  bomo prispevali tudi v prihodnje.«

Tudi prorektor Univerze v Ljubljani za področje znanstvenoraziskovalnega dela prof. dr. Matjaž Krajnc meni, da  pogoji za raziskovalno delo na univerzi postajajo vse manj ugodni. »Pristojni na ministrstvih ne želijo razumeti neločljive prepletenosti izobraževalnega procesa in za njegovo kakovost nujno potrebnega raziskovalnega dela. Pred kratkim objavljeni osnutek Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti ne obravnava univerz kot temeljnih nosilcev znanstveno raziskovalne dejavnosti, pedagoškim delavcem pa ne priznava enakopravnega statusa raziskovalcev.« Prepričan je, da se družba brez univerze, ki je učinkovita pri izobraževanju, raziskavah in inovacijah ter povezana s svojo okolico, na izzive hitro spreminjajočega sveta ne bi mogla odzivati. »Raziskave so del osnovnega poslanstva univerze in nezamenljivi del kakovosti. Raziskovalna, izobraževalna in umetniška dejavnost na univerzi zajemajo širok izbor znanstvenih ved, ki presegajo omejenost posamezne stroke, prispevajo k univerzalnosti in omogočajo interdisciplinarnost,« je še povedal Krajnc.

Pri izboru najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017 je delovna skupina, ki jo je imenovala Komisija za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani, upoštevala predvsem znanstveno odličnost, ki se izkazuje s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno. Pri tem je upoštevala velike razlike med vedami. Na izbor so vplivali tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, koristnost uporabe in interdisciplinarnost. Vsi predlogi so bili obravnavani enako, ne glede na to, kateri vedi pripadajo, in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne.

Deset najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017:

1. 1.       Odkritje mehanskih povezav med bakterijami

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Simon Sretenović, Biljana Stojković, Iztok Dogša, Rok Kostanjšek, Igor Poberaj, David Stopar

1. 2.      Protipotresna utrditev zgodovinskih zidanih stavb s pomočjo potresne izolacije

Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani

AVTORJA: Simon Petrovčič, Vojko Kilar

1. 3.      Zakaj pomanjkanje dokazov za prelivanje znanja od tujih neposrednih investicij?

Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

AVTORJA: Matija Rojec, Mark Knell

1. 4.      Nova metoda za slikovno določevanje energijske reže fotonapetostnih modulov

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Matevž Bokalič, Marko Topič, Bart E. Pieters, Andreas Gerber, Uwe Rau

1. 5.      Molekularni mehanizem preživetja bakterij v stresnih pogojih

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani

AVTORJI: San Hadži, Igor Drobnak, Andrej Mernik, Črtomir Podlipnik, Remy Loris, Jurij Lah

1. 6.      Heksagonalni kvazikristal na osnovi bronastega števila

Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Primož Ziherl, Tomonari Dotera, Shinichi Bekku

1. 7.      Nova metodologija za vrednotenje kratkoročnih vizualnih sledilnikov

Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Matej Kristan, Aleš Leonardis, Luka Čehovin Zajc

1. 8.      Prvi dokaz o učinkoviti inaktivaciji virusov s pomočjo hidrodinamske kavitacije

Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Janez Kosel, Ion Gutierrez-Aguirre, Tanja Dreo, Nejc Rački, Maja Ravnikar, Matevž Dular

1. 9.      Obsežni računski modeli presnove jeter: kako daleč od klinične uporabe?

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Tanja Cvitanović, Matthias C. Reichert, Miha Moškon, Miha Mraz, Frank Lammert, Damjana Rozman

1. 10.   Možnost za diagnostiko in terapijo raka

Fakulteta za elektrotehniko in Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Roghayeh Imani, Ralf Dillert, Detlef W. Bahnemann, Meysam Pazoki, Tomaž Apih, Veno Kononenko, Neža Repar, Veronika Kralj-Iglič, Gerrit Boschloo, Damjana Drobne, Tomas Edvinsson, Aleš Iglič

___________________________________________________________________________

Predstavitev najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017 si oglejte v posebni knjižici v priponki na strani Univerze v Ljubljani.