Izberi poklic, ki te veseli, in poklic, po katerem je povpraševanje.
Tanja Podobnik Zec, odnosi z javnostmi Zavoda RS za zaposlovanje: »Po podatkih o številu prostih delovnih mest v letu 2010 lahko kot bolj iskane med poklici izpostavimo naslednje poklice:
– komercialist za prodajo (3408 delovnih mest v letu 2010),
– predmetni učitelj (2102 delovnih mest v letu 2010),
– pomočnik vzgojitelja predšolskih otrok (1969 delovnih mest v letu 2010),
– medicinska sestra (1642 delovnih mest v letu 2010),
– visokošolski sodelavec (1337 delovnih mest v letu 2010),
– poslovni sekretar (1166 delovnih mest v letu 2010),
– … zavarovalniški zastopnik, vzgojitelj predšolskih otrok, učitelj razrednega pouka, računovodja, svetovalec za prodajo, trgovski potnik, tehnik za strojništvo, finančni svetovalec, delovodja gradbeništva, zdravnik, fizioterapevt, farmacevt, … tehnolog strojništva.«
Pregledov poklicev prihodnosti na Zavodu RS za zaposlovanje ne izdelujejo, vendar pa so njihova pričakovanja, da bodo v prihodnosti imeli boljše možnosti zaposlovanja predvsem strokovnjaki s področja informacijskih tehnologij, tehnike in naravoslovja, novih (zelenih) tehnologij, zdravstva in zdravstvene nege ter farmacije, trženja, financ in računovodstva, kot tudi strokovnjaki, ki bodo nudili različne svetovalne storitve. »Vsekakor bo velik poudarek tudi na širšem povezovanju znanj in spretnosti, npr. menedžerskih znanj s spretnostmi trženja in znanj s področja informacijske tehnologije.« Tanja Podobnik Zec
Za mnenje smo povprašali še Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru, kjer so nam o poklicih prihodnosti povedali: »Ogromno ljudi ne ve, kaj bi sploh počeli in kateri poklic bi izbrali. V ta namen so v sledečem besedilu predstavljeni aktualni trendi in trendi, ki jih na zaposlitvenem področju pričakujemo v naslednjih letih. Vse bolj kot formalna izobrazba danes stopajo v prednostno vrsto vedenjske lastnosti in izkušnje na določenem področju. Vse bolj je pomembno dejstvo, da se oseba znajde, kot pa da nekaj zna. Danes na slovenskem zaposlitvenem področju primanjkuje delavcev v gradbeništvu, kovinarstvu, strojništvu in v zdravstvu. V prihodnosti pa bomo pogrešali predvsem strokovnjake na področju informatike, strokovnjake na področjih zdravstva, ljudi za varovanje oseb in premoženja ter tehnične strokovnjake na področju gradbeništva in strojništva.« Katarina Lavtar z Oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje pri ŠOUM
Perspektivni poklici prihodnosti, ki bodo aktualni tudi v Sloveniji
(Informacije posredovala: Katarina Lavtar)
Davčni svetovalec – davčna zakonodaja se nenehno spreminja, zato sili podjetja in posameznike, da vse bolj podrobno poznajo predpise in zakonodajo. Davčni svetovalec skupaj s strankami proučuje njihovo finančno stanje ter išče optimalne zakonsko dovoljene rešitve, s katerimi lahko zniža obdavčitve. Potrebna izobrazba za ta poklic je fakultetna izobrazba pravne, ekonomske smeri.
Softverski programer – delo je usmerjeno predvsem v programiranje in to v več programskih jezikih. Podjetjem pomaga integrirati in uporabljati nove tehnologije. Povpraševanje je v nasprotju z individualisti, ki delo opravljajo pretežno ponoči in svojega programa ne znajo razložiti navadnim smrtnikom, večje po tistih programerjih, ki imajo občutek za delo z ljudmi. Smeri študija so: računalništvo, informatika, strojništvo, elektrotehnika, vendar samo študij v nobenem primeru ni dovolj, če nimate programerskih izkušenj.
Farmacevt – farmacija je ena od najhitreje razvijajočih se področij znanja in poslovanja. S širitvijo globalizacije in težnjo k splošnemu napredku se bo ta trend nadaljeval, kar je razlog, da je to pri nas eden najbolj deficitarnih poklicev. Za ta poklic je potrebna fakultetna izobrazba farmacevtske smeri.
Arhitekt virtualne resničnosti – s pomočjo najsodobnejše tehnologije, zahtev kupcev, se že pojavljajo podjetja in za to posebej usposobljeni arhitekti, ki s tridimenzionalnimi očali naročnikom prikazujejo obliko in videz, preden so projekti dokončani. Tako je omogočeno popravilo zelo specifičnih in subjektivno pogojenih podrobnosti. Za ta poklic je potrebna fakultetna ali visokošolska izobrazba.
Lepotni kirurg – lepotni kirurgi ne sodijo več samo v domeno medijskih zvezd, temveč se je dejavnost že močno razširila tudi med druge sloje prebivalstva; nedvomno lahko trdimo, da gre za poklic prihodnosti. Do uporabe silikona, podaljševanja in krajšanja organov ter drugih lepotnih popravkov smo prišli šele s pop kulturo. Zakon ponudbe in povpraševanja je s prvotno nedosegljivih zneskov že prešel do normalnih vsot, ki si jih lahko privoščijo navadni smrtniki tudi pri nas. Za ta poklic je potrebna fakultetna izobrazba medicinske smeri.
Mojca Buh
