Prehod z izobraževalnega procesa na trg dela je ena pomembnejših življenjskih prelomnic. Gre za simbolični in tudi dejanski korak k odraslosti, ki sledi finančni osamosvojitvi od staršev.
Zaposlitev?
Visokošolski zavodi in trg dela še vedno niso usklajeni, še vedno je veliko mladih brezposelnih kljub izobrazbi. Seveda ni nujno, da so dobili zaposlitev ravno na svojih področjih. V zadnjih petih letih se je število dolgotrajno brezposelnih mladih diplomantov celo precej povečalo.
Veliko mladih se po zaključku srednje šole odloči za študij. Ker je služb vse manj, je odločitev med študijem in službo še toliko pomembnejša in težja. Najprej je treba dobro razmisliti, kaj nam katera priložnost prinaša, prednosti in slabosti. Lahko se s trenutno izobrazbo skušamo zaposliti, služiti in se šele nato odločiti za nadaljevanje izobraževanja. Na ta način bomo morda celo spoznali, da to področje ni pravo za nas ali da bi se raje usmerili še na kakšno drugo področje, ki nam bo pomagalo pri gradnji poklicne kariere in jo morda celo razširilo.
Služba pomeni finančno neodvisnost, nabiranje delovnih izkušenj, delovna doba nam teče, plačana imamo zavarovanja, imamo pravico do plačanega dopusta, bolniške in tako naprej. Vendar se nam s tem izobraževanje nikakor ne zaključi. Študiramo lahko tudi ob delu, na daljavo, se izobražujemo na tečajih in drugod.
Obstaja tudi možnost, da službo prekinemo in nadaljujemo z rednim izobraževanjem na prejšnjem ali drugem področju.
Nadaljevanje študija?
Lahko pa študij nadaljujemo. Prinesel nam bo višjo izobrazbo, dodatno znanje, dodatno delovno izkušnjo s študentskimi ali prostovoljnimi deli. Vendar višja izobrazba ne prinaša nujno boljših zaposlitvenih možnosti.
Pogosto je od dileme, ali naj se zaposlimo ali naj nadaljujemo študij, bolj pomembno, za katero strokovno področje se odločimo in kakšne so možnosti za zaposlitev zdaj ter kako se to znanje da nadgraditi in vseeno zaposlitev obdržati ali dobiti.
V času, ko so razna napredovanja in nagrajevanja zamrznjena, je prav tako pomembno, kaj bomo od nadaljevanja študija potegnili. Se finančni vložek v šolnine splača ali ne, kdaj se nam bo povrnil?
Po drugi strani pa je v vsakdanjem življenju znanje vse bolj pomembno in bo v prihodnje verjetno še bolj cenjeno, tako da ga ni nikoli preveč.
Če vas vaše področje res veseli, imate visoko povprečje ocen in vas zanima akademska kariera, potem morda študij nadaljujte takoj po končani prvi stopnji. Enako velja, če imate dobro finančno situacijo in želite le pridobiti naziv mag. ali dr. zaradi osebnega zadovoljstva in občutka večje vrednosti.
Podiplomski študij vam bo koristil v primeru akademske kariere, če se izobražujete za profil, ki ga delodajalci ves čas iščejo in vas služba že praktično čaka. Z magistrsko ali doktorsko izobrazbo pa boste po drugi strani lahko predstavljali za delodajalce dražjo delovno silo. Druga možnost pa je, da z delodajalcem sklenete dogovor o zaposlitvi z nižjo stopnjo izobrazbe, kot jo imate. Koristi podiplomskega študija boste morda občutili šele pozneje.
Vsaka od možnosti prinaša svoje pozitivne kot tudi negativne posledice. Vsak posameznik pa se mora odločiti, katera rešitev mu najbolj ustreza in katera prinaša zanj boljše priložnosti.
