Prvo predavanje pod okriljem centra je bilo v četrtek, 21. decembra 2017, ob 15. uri na UP FAMNIT v Kopru.
Z začetkom letošnjega študijskega leta je pričel delovati prvi slovenski Center za pozitivno psihologijo, ki ga je ustanovila Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Predstojnik centra je doc. dr. Kristijan Musek Lešnik, psiholog z dvajsetletnimi izkušnjami na področju vzgoje in izobraževanja ter vodenja.
Pozitivna psihologija je psihološka disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človekove sreče, zadovoljstva in blagostanja. Čeprav segajo njeni zametki že v 50. leta prejšnjega stoletja, velja za njen uradni začetek leto 1998, ko jo je ameriški psiholog dr. Martin Seligman izbral za temo svojega predsedovanja Ameriškemu psihološkemu združenju. Po Seligmanovem mnenju se mora psihologija osredotočiti ne le na reševanje težav, ampak tudi na razvoj pozitivnih čustev, ki vodijo do osebne sreče. Pozitivna naravnanost namreč z večjo verjetnostjo vodi do reševanja težav, kakovostnejšega življenja ter celo do boljšega imunskega sistema in posledično zdravja.
»Pozitivna psihologija je v zadnjih dveh desetletjih najbolj razvijajoča se smer v psihologiji,« razlaga doc. dr. Kristijan Musek Lešnik. »Na naši univerzi se kar nekaj raziskovalcev že leta ukvarja s segmenti te smeri, zato smo se odločili za ustanovitev Centra za pozitivno psihologijo. Gre za prvo tovrstno središče v Sloveniji, s katerim želimo postati referenčna točka te discipline ter stičišče strokovnjakov in raziskovalcev z različnih področij.«
Pomemben poudarek bo na raziskovalni dejavnosti, saj je bilo doslej v Sloveniji kar nekaj dogodkov in drugih aktivnosti na tem področju, potrebno pa je, »da se s pozitivno psihologijo ukvarjamo psihologi,« je mnenja dr. Musek Lešnik. »Pozitivna psihologija je zelo aplikativna. Po eni strani se ukvarja z reševanjem posameznikovih težav, zelo učinkovita pa je tudi kot preventivna metoda. Njen adut je v tem, da postavlja v ospredje vire človekove moči, dostojanstva in suverenosti, ki pripomorejo k opolnomočenju vsakega posameznika in krepijo njegovo zdravje. Naše delo bo zato izhajalo iz dejstva, da je raziskovanje človekove sreče enako pomembno kot raziskovanje njegove stiske.«
Alejandro Adler je doktoriral iz psihologije na Univerzi Pennsylvanije pod mentorstvom prof. dr. Martina Seligmana, očeta pozitivne psihologije. Danes je vodja Oddelka za mednarodno izobraževanje Centra za pozitivno psihologijo UniverzePennsylvanije, njegovo raziskovalno delo pa se osredotoča na blagostanje, izobraževanje, razvijanje veščin in javne politike. Trenutno sodeluje z vladami različnih držav (Butan, Nepal, Indija, Mehika, Peru, Združeni arabski emirati, Avstralija, Jordan in Kolumbija) pri procesu vpeljevanja prvin pozitivne psihologije v učne načrte šol, pri čemer meri vpliv tovrstnih intervencij na blagostanje mladostnikov.
Objavil je vrsto znanstvenih in poljudnih člankov ter redno predava na mednarodnih konferencah in znanstvenih srečanjih. Je svetovalec mednarodnih organizacij (vključno s Svetovno banko, Združenimi narodi, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj itd.) in eden od 60 članov delovne Skupine strokovnjakov za dobro počutje pri Združenih narodih, s katerimi pripravlja Novo paradigmo razvoja, ki naj bi pomagala pri opredelitvi ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov po letu 2015.
