Slovenski izraz mreženje, ki se nekoliko manj uporablja, se nanaša na sposobnost dobre komunikacije in grajenje medsebojnih odnosov. Seveda obstaja več vrst mrež, od družinskih, družabnih in strokovnih, a se bom osredotočila predvsem na slednjo. O strokovnem mreženju smo študentje marketinga in odnosov z javnostmi na različnih predavanjih letos slišali že ogromno. Nisem pa prepričana, da o tem dovolj vedo tudi študentje drugih fakultet, kjer morda mreženju pripisujejo manjši pomen, čeprav temu ne bi smelo biti tako.
Nazadnje nam je o mreženju predaval Franci Zavrl, direktor Pristopa in eden tistih, ki so se v Sloveniji z marketingom in oglaševanjem začeli ukvarjati med prvimi. V 30-letni karieri je Zavrl razvijal in ohranjal številne kontakte, ki so mu tako ali drugače pomagali na karierni poti. Sodelavci, sorodniki, prijatelji in sošolci predstavljajo samo del posameznikove mreže. Da se ta uspešno razpreda, mora posameznik najprej ugotoviti, katero področje ga zanima in kaj bi rad počel v življenju. Zavrl je načrtno spoznaval številne ljudi iz marketinške stroke, hodil na razne konference, seminarje, predavanja, kjer je spoznal ljudi s podobnimi zanimanji – na kratko povedano, vlagal je v svoj socialni kapital. Vsako stvar je videl kot priložnost in svojo kariero gradil načrtno – brucovanje, športno tekmovanje, predavanje na fakulteti – kjerkoli so ljudje, je tudi priložnost za mreženje. Branje kot način širjenja znanja o neki temi je seveda obvezno, prav tako spremljanje dogajanja v stroki – časopisi, internetne strani, portali, blogi, kolumne, revije, knjige. Za branjem pa sledi tudi lastno pisanje.
O mreženju nam je predaval tudi Aleš Lisac, slovenski marketinški guru. Na seminarju v ZDA je pristopil do Joea Sugarmana, enega od svetovno znanih marketinških avtorjev. Ko ga je ogovoril, mu je izkazal spoštovanje in zanimanje za njegovo delo, poleg tega pa mu je postavil nekaj provokativnih vprašanj, ki so zbudila njegovo pozornost. Tako sta šla kasneje skupaj na večerjo, zdaj pa sta dobra prijatelja. Seveda obstajajo tudi bolj zabavni načini spoznavanja določenih oseb, o čemer bi lahko več povedal Žiga Vavpotič, direktor Zavoda Ypsilon, ki je pri 26-ih letih zagotovo daleč najbolj uspešen človek, kar jih poznam (več o njem najdete na www.zigavavpotic.com). Ob prihodu Dalaj Lame v Slovenijo mu je namreč uspelo vzpostaviti stik z njegovo predstavnico za odnose z javnostmi, ki mu je po nekaj prijateljskih besedah namignila, kje bo lahko Dalaj Lamo dobil na samem. Tako mu je uspelo posneti edinstveno fotografijo z duhovnim voditeljem, ki zdaj visi na steni v njegovi pisarni.
Sama verjamem v mreženje, a ne v načrtno. Takšno mreženje je za ljudi, ki si želijo čez nekaj let postati ultra uspešni in ‘imajo to v krvi’. Taki ljudje mrežijo že od vrtca dalje, sprva morda nezavedno, nato pa pri 21-ih ustanovijo podjetje. A tudi nenačrtno mreženje prinaša številne pozitivne vidike. Z mreženjem dobiš dostop do informacij in dogodkov, za katere sicer nikoli ne bi izvedel. Mreženje odpre veliko vrat, ki bi sicer ostala zaprta – več vrat, kot se odpre, več novih ljudi spoznaš, več novih izkušenj dobiš, več izveš o samem sebi. Torej? Začni mrežiti, če še nisi!
Urša Svetelj
Podpredsednica ŠS PRSS
