Absolvent Fakultete za elektrotehniko je bil na decembrski seji Študentskega zbora z veliko večino potrjen kot naslednik Boruta Kozana. 24-letnik, ki svoje prihodnosti ne vidi v politiki na državnem nivoju, trdno verjame v svojo ekipo.
Pred tabo je odgovorna naloga. Kaj te odlikuje kot osebnost, ki bo zastopala ljubljanske in v pogajanjih z vlado tudi ostale slovenske študente?
Sebe je vselej najtežje ocenjevati. Na to vprašanje bi lažje odgovorili tisti, ki so me podprli pri moji kandidaturi. Pri svojem delu in sprejemanju odločitev želim biti dobro informiran, seznanjen z različnimi mnenji in stališči. Sem tehnik, tako je zame značilno logično in analitično mišljenje. Imam organizacijske in komunikacijske sposobnosti. Znam poslušati in tudi odločno izraziti svoje mnenje.
Za ŠOU v Ljubljani sta po mnenju dozdajšnjega predsednika Boruta Kozana dve uspešni leti, toda tudi sam je povedal, da je potrebno postoriti še marsikaj. Kateri bodo ključni cilji v tvojem mandatu?
Zastopali in uresničevali bomo interese študentov na področjih visokega šolstva, študentske sociale ter na obštudijskem in širšem družbenem področju. Zavzemali se bomo za kakovosten, dostopen in brezplačen študij, za dober socialni položaj študentov, izvajali in podpirali bomo številne obštudijske dejavnosti in spodbujali mednarodno sodelovanje. Dejavno bomo sodelovali pri oblikovanju zakonodaje in predpisov, ki urejajo študij in študentsko socialo, ter pri oblikovanju strategij in programov, ki se nanašajo na vse študente v Sloveniji. Temeljni poudarki našega programa dela so med drugim zagotoviti finančno trdnost in neodvisnost ŠOU v Ljubljani s pridobivanjem alternativnih virov financiranja, prizadevati si za priznavanje neformalnega izobraževanja in delovnih izkušenj, vzpostaviti inkubator idej, vzpostaviti virtualno študijsko knjižnico, zgraditi študentski center, opravljati civilno družbeno vlogo …
Si pričakoval tolikšno podporo poslancev Študentskega zbora?
Ker sem imel podporo Samostojne akademske skupine, ki je zmagala na študentskih volitvah, sem verjel, da bom dobil tudi podporo poslancev. Napovedi o številu glasov so se gibale okoli 27, pri čemer pa niso bili všteti glasovi poslanske skupine Neodvisni, ki šteje 5 članov. Ti so prispevali k tako veliki podpori moji kandidaturi.
Imaš ekipo, v katero, kot si poudaril na predstavitvi, zaupaš. Vsi prihajajo iz vrst SAS. Ne zaupaš kandidatom iz vrst Modrih in Neodvisnih?
Smo tim, ki si zaupa in ima isti cilj, to je po svojih najboljših močeh delovati v korist študentov. Preden sem sprejel vlogo mandatarja, sem postavil pogoj, da se pri kadrovanju na ŠOU v Ljubljani ne pogovarjamo o kvotah, temveč o imenih. Vsako funkcijo namreč zaseda oseba, od katere je odvisno, kako bo delo opravljeno. Pred oblikovanjem predsedstva sem se zato sestal s predstavniki vseh skupin, tudi Modrih in Neodvisnih. Skupina Neodvisni ni podala nobenih predlogov, saj se osredotočajo predvsem na fakultete, kjer so dobili mandat. Skupina Modri pa je želela oblikovati veliko skupno vlado. Ko sem se želel pogovarjati o konkretnih imenih, do resnejših pogovorov ni prišlo. Tako sem sestavil tim iz ljudi, s katerimi sem že delal, ki jih poznam, imajo vizijo, so sposobni in pripravljeni delati.
Po odhodu Mihe Ulčarja s predsedniškega mesta ŠOS je študentski glas utihnil. Kaj se dogaja v pogajanjih z vlado?
Študentski glas ni utihnil. Od septembra potekajo intenzivna pogajanja z državo v okviru posameznih ministrstev. Sam sodelujem pri oblikovanju zakona o subvencionirani prehrani, zakona o štipendiranju, razpisu za izbor ponudnikov subvencionirane študentske prehrane in pravilniku o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje. Študenti smo z argumenti dokazali nekaj nesmislov, vendar v tem trenutku pri nekaterih vprašanjih stojimo vsak na svojem bregu. Ker so vsa ta področja povezana z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, trenutno čakam, kako se bodo stvari odvijale po imenovanju nove ministrice.
Bi podprl morebitne študentske demonstracije, če bi se zgodile zdaj?
Tudi demonstracije so demokratičen način izražanja stališč, še posebej, ko dialog ni več mogoč. Pred majskim študentskim protestom sem bil član pogajalske skupine ŠOS. V protest nas je potisnila vlada, ko je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zadnji trenutek dobesedno sabotiralo pogajanja. Če vlada ne bo upoštevala argumentov študentov in bo poskušala poseči v temeljne pravice študentov, bom, če bodo izčrpane vse ostale možnosti, vsekakor podprl demonstracije.
Točko spotike ŠOU predstavlja njena razpoznavnost. Imaš rešitev?
ŠOU v Ljubljani je že v preteklih dveh letih naredila velik korak naprej k preglednemu ter uspešnemu delovanju in poslovanju. V našem dveletnem mandatu bomo nadaljevali s preglednim in javnim delovanjem ter kakovostnimi storitvami, dejavnostmi in projekti ter si z načrtnim komuniciranjem prizadevali ŠOU v Ljubljani približati študentom in širši javnosti. Čas je, da se razbremenimo pretekle dediščine, ko se je ŠOU pripisovalo nepravilnosti in visoke honorarje študentskih funkcionarjev. Slednji so povsem primerljivi s plačili študentom za delo preko študentskega servisa.
Študentska politika nekaterim predstavlja odskočno desko v politiko na nacionalnem nivoju. Se vidiš nekoč tudi v tej vlogi?
V življenju sem se že naučil, da nikoli ne smem reči nikoli. Ko sem bil predsednik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani, sem dejal, da nikoli ne bom šel na ŠOU v Ljubljani. Pa sem nato postal minister za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani. Politika na nacionalni ravni me ne zanima. V zadnjem letu sem imel priložnost videti, kako deluje, in se ne vidim v njej. Po končanem mandatu se nameram vrniti nazaj v stroko in gospodarstvo.
ŠOU v prihodnosti. Kam vodi njena pot?
ŠOU bo učinkovita, dobro organizirana, stabilna, avtonomna ter študentom in dijakom prijazna organizacija.
Tekst: Tadej Buzeti
