Kri, ki rešuje življenja …
Na svetu je veliko pomoči potrebnih, zato je humano, skoraj nujno in zaželjeno poskočiti na pomoč ljudem v stiski. Nekatere tarejo finančne, druge osebne, spet tretje zdravstvene težave. Slednje so velikokrat tudi najtežje in vsakakršna pomoč je dobrodošla. Si že kdaj pomislil/a, da bi pomagal/a ljudem? Študentje si le stežka predstavljamo dodatno finančno obrementitev, zato pa lahko pomagamo drugače. Krvodajalske akcije pomenijo mnogim rešeno življenje, zato pomagajmo!
Maj – mesec krvodajalskih akcij!
Študentje so tisti del populacije, ki je z zdravstvenega vidika najbolj primerna za odzvem krvi. Mladi, aktivni, zdravi in posledično tudi s primerno krvjo ste lahko v veliko pomoč mnogim ljudem. Meseca maja pa po vsej Sloveniji tudi potekajo krvodajalske akcije. Točne informacije o določenem kraju dobite na naslednji povezavi http://www.rks.si/sl/Krvodajalske_akcije_. Tekom celega leta, seveda ob določenih dnevih, pa lahko kri darujete v Ljubljani, Mariboru, Izoli, Celju, Ptuju, Novem mestu, skratka v vseh večjih slovenskih mestih.
Postopek!
Na krvodajalsko akcijo se predhodno prijavite, nakar vam iz RKS pošljejo povabilo z ustreznim datumom, uro in seveda krajem, ki je najbljižje vašega doma.
Ustrezen darovalec je:
– vsak, ki je dobrega zdravja
– tehta vsaj 50 kg
– star med 18 in 65 let
– tisti, ki v zadnjih mesecih ni imel večjega operativnega posega
– tisti, ki v preteklem letu ni prejel nobene transfuzije
– moški, ki najmanj 3 mesece ni bil krvni darovalec
– ženska, ki najmanj 4 mesece ni bila darovalka in v zadnjem letu ni bila noseča
Nikakor pa krvi ne morejo darovati ljudjem s srčnimi obolenji, sladkorni bolniki na inzulinu, bolniki, ki imajo ali so imeli rakave oz. maligne bolezni, vsi tisti, ki sodijo v rizično skupino za prenos bolezni, ter vsi, ki prebolevajo ali so v zadnjih 14 dneh preboleli akutni infarkt.
Nasveti:
– pred odvzemom jejte lahek obrok (čaj, sok, kruh z marmelado)
– nikoli ne pridite na tešče
– počutiti se morate dobro in zdravo
Statistični podatki!
Največ Slovencev ima krvno skupino A (40 %), nekaj manj je tistih z 0 krvno skupino (38 %), 15 % je tistiih z B skupino, najmanj pa je skupine AB, ki je zelo redka (7 %).
V območje splošne izobrazbe spada tudi podatek, da je 4. 6. Dan krvodajalstva v Sloveniji. Minilo je že 64 let, odkar je bila odvzeta in shranjena prva steklenička krvi. Od takrat smo Slovenci darovali že več kot milijon in pol litrov krvi, kar je nadvse spodbuden podatek. 14. junij pa je svetovni dan krvodajalstva.
Postopek odvzema, ki ni noben »bav bav« …!
Sam postopek darovanja je preprost in nič kaj boleč, mogoče malce neprijeten, toda če pomislimo, da z njim rešimo življenje, je vse ostalo povsem nepomembno.
Če niste primerni darovalec, vas o tem obvestijo, vam navedejo razlog in vam povedo, kdaj se lahko ponovno odzovete na krvodajalsko akcijo. Če pa ste primerni darovalec, pa sledi le še odvzem krvi. Vsedete se na pol ležeč stol, sestra pa s sterilnim priborom, namenjenim le vam, začne z odvzemom krvi iz žile. S stiskanjem pesti boste pospeševali pretok krvi in ko bo končno vrečka polna, sledi še odvzem 4 epruvet krvi za vzorec. Tri izmed teh pošljejo v laboratorij za določitev krvne skupine in morebitnih smrtno nevarnih bolezni, četrta epruveta pa ostane skupaj z večino krvi in je namenjena preizkusu krvi sprejemnika in krvodajalca tik pred transfuzijo.
Navadno odvzem poteka brez večjih zapletov, včasih kakšnega posameznika obide slabost. Vzroki so največkrat psihične narave (strah, napetost, pogled na kri ipd.). Kolaps doživi malo krvodajalcev, zato brez panike, če pa se že zgodi, morate vedeti, da ste v dobrih rokah. Konec koncev ste obdani z ustrezno usposobljenimi zdravstvenimi delavci, ki bodo hitro poskrbeli, da vam bo bolje.
Tjaša Kržišnik
