V prejšnjem članku smo si ogledali mite o vadbi, v tokratnem pa si oglejmo še mite, povezane s prehrano. Še vedno raje posegate po izdelkih z nizko vsebnostjo maščobe? Se izogibate jajcem, ker vsebujejo preveč holesterola? Morda boste na podlagi naslednjih petih mitov lažje precenili, kaj je res in kaj ne.
1. Maščoba iz hrane redi
To je mit, ki je nastal v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Najrazličnejši »fat-free« izdelki oziroma izdelki z malo ali nič maščobe so postali pravi hit, maščobe pa glavni krivec za debelost in druge bolezni. A treba je vedeti, da naše telo potrebuje maščobe vsak dan. Nekatere maščobne kisline imenujemo esencialne, kar pomeni, da jih telo ne more izdelati samo in jih moramo zato zaužiti s hrano. Iz maščobnih kislin se tvorijo hormoni, imenovani prostaglandini, ki vplivajo na številne fiziološke funkcije v našem telesu: uravnavajo srčni utrip in krvni tlak, pomagajo pri pravilnem delovanju imunskega telesa, izboljšujejo učinek inzulina in s tem uravnavanje krvnega sladkorja, nadzirajo raven holesterola in trigliceridov, večajo sposobnost učenja in koordinacije, izboljšujejo razpoloženje in še bi lahko naštevali. Maščob se torej ne smemo bati, pomembno pa je, da ločujemo med dobrimi in slabimi. Izbirajte živila z maščobami, ki so industrijsko nepredelana, torej jajca, rdeče meso (predelani mesni izdelki niso rdeče meso!), avokado, kokos in podobno.
2. Jajca in rdeče meso vsebujeta preveč holesterola
Jajc in rdečega mesa se je dolgo držal sloves nezaželenih, če ne že kar prepovedanih živil. Glavni krivec za to je bil vsebnost holesterola v obeh živilih. Če se nekoliko poučimo o holesterolu, ugotovimo, da je ta vsak dan nujno potreben za normalno funkcioniranje našega telesa. Brez holesterola naši možgani ne delujejo pravilno, potreben je za obnovo celic in tvorbo celičnih membran. Naše telo ga vsak dan proizvede približno 3000 mg. Kaj se zgodi, če uživamo holesterol z živili, kot so jajca in rdeče meso? Pri zdravem človeku prične njegova telesna proizvodnja posledično počasi upadati, kar pomeni tudi manjše vrednosti holesterola v krvi. Glavni bum okrog holesterola je povezan s statini, zdravili, ki naj bi zmanjševala njegove krvne vrednosti. Zgovoren je podatek, da so statini eno izmed najbolje prodajanih zdravil … Treba je tudi razlikovati med rdečim mesom in mesnimi izdelki. Mesni izdelki so industrijsko predelana hrana s precejšnjo vsebnostjo škodljivih snovi, rdeče meso pa je nepredelano, brez dodanih E-jev in soli.
3. Diete z nizkim vnosom ogljikovih hidratov niso zdrave
Diete, kot so paleo dieta, ketogena dieta, Atkinsova dieta in podobne zadnja leta vedno bolj pridobivajo na svojem slovesu. Nekateri strokovnjaki jih zaradi velikega vnosa maščob in premajhnega vnosa ogljikovih hidratov močno odsvetujejo. Kot smo že povedali, so maščobe zelo pomemben del našega jedilnika. Zanimivo je tudi dejstvo, da človek v svoj zgodovini večinoma ni poznal žit. Glavni del prehrane naših prednikov je bilo meso živali, ki so jih ujeli ter sadje in zelenjava, ki so jih nabrali. Preobrat se je zgodil pred približno 10.000 leti, ko je prišlo do agrikulturne revolucije in je človek začel vzgajati žita. Človek je tako, namesto, da bi nabral oziroma ulovil hrano za preživetje, imel na voljo vedno več energijsko bogate in vse bolj predelane hrane.
4. Beljakovinski napitki so samo za bodibilderje
Veliko posameznikov je še vedno strah beljakovinskih napitkov. To niso čudodelni praški, po katerih vam zrastejo ogromne mišice. Ste vedeli, da je sirotka kot najbolj priljubljena mlečna beljakovina v teh napitkih tako inenovano superživilo? Konec koncev je sirotka poleg maščob osnovna hrana novorojenčkov. Zanimivo je dejstvo, da ljudje mleku v prahu veliko bolj zaupajo kot sirotki v prahu. Veste, zakaj? Zato, ker je na embalaži mleka v prahu fotografija dojenčka. Glavna razlika med mlekom v prahu in sirotko je v tem, da mleko v prahu vsebuje tudi mlečni sladkor ali laktozo, ki ga številni ljudje ne zmorejo razgraditi zaradi pomanjkanja encima laktaze. Tem ljudem, ki jih je iz leta v leto več, uživanje mleka in mlečnih izdelkov povzroča številne prebavne težave. Sirotkine beljakovine so eden izmed najmočnejših spodbujevalcev imunskega sistema, saj vplivajo na glutation, ki je poleg vitamina C eden izmed najmočnejših antioksidantov v človeškem telesu. Prav tako ugodno vplivajo na hujšanje, oblikovanje telesa in mišično regeneracijo ter prek tega omogočajo pogostejše in intenzivnejše treninge. Poznane so tudi po pozitivnem učinku na srčno-žilni sistem in še bi lahko naštevali.
5. Fat burnerji so nujni za uspešno hujšanje
Zaradi želje po čim hitrejši izgubi kilogramov hitro nasedemo oglasom, ki ponujajo »revolucionarne« izdelke, katerih imena velikokrat sploh ne znamo izgovoriti. Resnica je takšna, da nekatere snovi v fat burnerjih lahko pripomorejo k hitrejši izgubi telesne maščobe, a ključna za uspešno hujšanje še vedno ostajata primerna prehrana in vadba. Pogosti so fat burnerji s kombinacijo kofeina, L-karnitina in izvlečka zelenega čaja. Kofein je poživilo, ki je zaradi svojega spodbujanja izločanja maščobnih kislin iz maščobnih zalog zelo priljubljeno pri hujšajočih. L-karnitin transportira maščobne kisline v celične mitohondrije, kjer se uporabijo za energijo. Vsi zelo dobro poznamo močno antioksidativno delovanje zelenega čaja. Njegova druga prednost je pospešitev telesne presnove (poraba kalorij se poveča), sploh v kombinaciji s kofeinom. Deluje tudi diuretično, kar pomeni, da zmanjšuje zastajanje vode v telesu.
Spoznali ste nekaj mitov, na katere boste zagotovo naleteli pri doseganju svojih fit ciljev. Ne pozabite, miti so to, kar pove že njihovo ime – zgolj nekaj, kar kroži med ljudmi, a nima realne osnove. Za uspešno uvajanje sprememb glede prehrane in vadbe v svoj življenjski slog vam zato priporočamo, da na področju prehrane in vadbe sami pridobite vsaj osnovno znanje ter da pred brezglavim zaupanjem v mite vključite dobršno mero kritičnosti in informacijo preverite s pomočjo zaupanja vrednih virov.
Avtor: Uroš Sobočan, www.maxximum.si/
