Morda se bom slišal prežvečeno, pa vseeno. Spet bom težil o športu. Da ne pozabite. To pa zato, ker je ravno februar znan kot mesec, ko se večini malce poslabša razpoloženje, večina je nekam tečna in brezvoljna (valentinovo je tu za srečne dvojice izjema)
Eden izmed razlogov za to na čisto fiziološki ravni je, da se pri športnem udejstvovanju sproščajo endorfini, možganske snovi – nekakšni hormoni sreče, ki delujejo na telo kot nekakšne droge oziroma nekakšen naravni opoj (njihovo delovanje je namreč podobno delovanju opija) in sprožajo dobra in vesela občutja. Po športni vadbi nam dajejo občutek zadovoljstva, sicer pa tudi povečujejo vzdržljivost. Endorfini se, mimogrede, sicer sproščajo tudi pri smehu – torej smejte se, ko športate in ste izbrali najboljšo kombinacijo! Zanimiva informacija je, da se sproščajo tudi študentom med težkimi izpiti in pa vojakom med bitko.
Že star latinski rek, ki ga je v eno izmed svojih satir v 1. stoletju umestil rimski pesnik Juvenal, ‘mens sana in corpore sano’, ki ga ponavadi prevajamo kot ‘zdrav duh v zdravem telesu’, nas opozarja na povezavo med človekovim počutjem in njegovo mislijo z zdravjem njegovega telesa, na katerega lahko bistveno vplivamo oziroma ga izboljšamo s športno aktivnostjo. Juvenal je v svoji satiri sicer želel izraziti povsem nekaj drugega – kritiziral je namreč rimske državljane, ki so si v svojih molitvah zaželeli neumne stvari.
Pa nazaj k miganju – zdravniki priporočajo, da naj bi za športno udejstvovanje namenili najmanj pol ure dnevno in sicer toliko, da se vsaj malo spotimo. To sicer za nekatere lahko pomeni skrivno opazovanje prijetne sosede, vendar pa domnevam, da pri tem mislijo bolj ‘običajne’ aktivnosti, predvsem na aktivnosti, kot so sprehodi v naravi, tek, fitnes, aerobika, kolesarjenje, plavanje, igranje športnih iger, seveda pa tudi zimsko obarvane aktivnosti, kot so smučanje, tek na smučeh, drsanje in podobno. Izbira je torej tako velika, da izgovor, da nam šport ne ustreza, ne vzdrži. Če se miganja lotevamo po dolgem času, naj bo naše ponovno uvajanje v športno aktivnost postopno in previdno. Morda bo za začetek dovolj ogled zimskih olimpijskih iger.
Veliko ‘švicanja’ seveda zahteva kompenzacijo – pri intenzivnem ukvarjanju s športom, pa tudi sicer, je treba piti veliko vode (pod črto lahko sicer povemo tudi, da je odlična tudi za zdravljenje mačka), seveda zaradi znanih aktualnih razlogov ne tiste iz avtomatov, ampak najraje kar iz domače pipe. Ker telo naenkrat ne more absorbirati enormnih količin te življenjsko pomembne tekočine, strokovnjaki svetujejo, da je naenkrat popijte le okrog 2 dcl, privoščite pa si jo večkrat.
Športna aktivnost je tudi sicer odlična kot odmor med aktivnim študijem. Ko je glava že prepolna raznih formul, izrekov, členov, struktur, umetnostno zgodovinskih obdobij, funkcij ali drugih zanimivosti, je čas, da naredimo dejaven odmor – za začetek lahko malo pojamramo, potem pa je čas, da malo potelovadimo – če se le da zunaj, na svežem zraku. Tako bomo informacijam omogočili, da se usedejo, obenem pa bomo naredili nekaj prostora za nove.
Poleg vsega tega je šport tudi dolgoročna naložba v zdravje – zdravniki vedo povedati, da dejaven, torej s športom začinjen življenjski slog pomaga preprečevati bolezni srca in ožilja, obvladovati krvni tlak, zmanjšati tveganje pri sladkorni bolezni, obvladovati prekomerno telesno težo in debelost, preprečevati krhkost kosti (osteoporozo) in možnost zlomov, jasno pa pomaga tudi za povečanje telesne pripravljenosti, vzdrževanje mišične moči in gibljivosti sklepov, zmanjšanje stresa in depresije, za izboljšanje kakovosti življenja nasploh, pa tudi zmanjšati število od tuje pomoči odvisnih starostnikov (!).
Hja, šport je očitno res v redu stvar, po navadi brez stranskih učinkov, zato se velja z njim čim bolje spoprijateljiti.
