Študij komunikologije v Turčiji je lahko, ob prepovedi Youtuba in včasih omejenega delovanja Googla z vsemi dodatki, toliko bolj zanimiv, saj razne cenzure, ki jih poznamo iz teorij, občutiš na lastni koži. A tudi brez Youtuba sam študij in spoznavanje nove kulture ponujata veliko drugih dobrih priložnosti.
Anadolu University v Eskisehirju velja za eno boljših univerz v Turčiji. Samo mesto Eskisehir je polno študentov, saj je tu poleg omenjene univerze še druga, naravoslovno usmerjena. Čeprav Turčija ni bila moja prva izbira, svoje izkušnje sedaj ne bi več zamenjala. Zmotna predstava o Turčiji pred odhodom je izginila že v prvem tednu predavanj. Večina profesorjev, ki predava tudi v angleščini, je svoje znanje izpopolnjevala v tujini, največkrat v ZDA ali v Angliji, med mojimi predavatelji pa je bil tudi profesor, ki je doktoriral na Japonskem.
Anadolu University ponuja res širok izbor predmetov tako na matični fakulteti kot na vseh drugih fakultetah. In ker je ta univerza urejena v obliki kampusa, je obiskovanje predmeta na drugi fakulteti preprosto in tudi dejansko izvedljivo. Če želiš, lahko izbereš predmete, ki so zelo praktično usmerjeni, kot je npr. izdelava spletnih strani, videomontaža, foto studio, delanje reportaže za univerzitetno televizijo, … Čeprav včasih pri opisu predmeta ni zapisano, da se izvaja v angleščini, profesorji po dogovoru naredijo povzetke predavanj v angleščini oziroma sproti prevajajo. Razredi so manjši, večinoma do 25 ljudi, izjemoma tudi več. Profesorji in koordinatorji imajo dober odnos do študentov, so bolj dostopni in pripravljeni pomagati kot pri nas.
Tujim študentom pomagajo tudi pri neštudijskih zadevah, kot je na primer registracija na strani turških železnic. Kar se tiče študija, je vse nadgradnja snovi, ki smo jo lahko študentje (v mojem primeru) poslušali že na FDV. Tudi v Turčiji je veliko sprotnega dela, od skupinskih do individualnih nalog, predstavitev, kratkih mesečnih preizkusov znanja in večjih končnih projektov. Morda je razlika le v tem, da so tu vsi izdelki ocenjeni sproti in na koncu dejansko sestavljajo končno oceno. Niso le pogoj za pristop k izpitu.
Neprijetno presenečenje so izpitni roki, ki ti jih določi fakulteta sama. Študent nima možnosti izbire, kdaj se bo izpita/kolokvija udeležil. Imaš samo dve možnosti – greš ali ne greš na izpit. V primeru, da se preverjanja ne udeležiš, lahko predmet zaključiš šele naslednje šolsko leto, kar pa za Erasmus študente ne pride v poštev. In zgodi se, da imaš 2-3 izpite na dan.
Za tiste, ki se podajajo na podobno izkušnjo, je vredno omeniti še, da je znanje angleščine zunaj univerzitetnega kampusa porazno. Ker Eskisehir ni prav nič turistično mesto, ljudje zelo slabo govorijo angleško oz. sploh ne razumejo tujih jezikov. To zna biti, sploh v prvem mesecu bivanja, kar velik problem. V trgovini in na ulici ne razumejo niti osnovnih angleških besed, kot so »exit, how much, where, when, orange juice, thank you«. Sčasoma najdeš lekarno, kjer nekdo zna angleško, frizerja, trgovino, bar, … kjer znajo ali vsaj razumejo angleško.
Ker za tuje študente ni prostora v študentskih domovih, ti univerza poišče sobo pri zasebniku, v stanovanju s turškimi študenti, ki znajo angleško. Turški sostanovalci so nepogrešljiva pomoč vsaj na začetku, ko je potrebno urediti veliko birokracije. Od registracije slovenskega telefona do dovoljenja za bivanje v Turčiji (po novem sicer Slovenci ne potrebujemo več vize za vstop v Turčijo) na policijski postaji (kjer spet nihče ne zna angleško) in še kaj bi se našlo.
Kljub vsem začetnim problemčkom in nesporazumom je študijska izmenjava v Turčiji izkušnja, ki ti v spominu ostane za vse življenje. Turčija je ogromna država z velikimi razdaljami med posameznimi kraji, a je pokrajina čudovita, ljudje pa prijazni in odprti. Naj te nikar ne presenetijo na eni strani s pisanimi rutami pokrite punce na drugi pa pred klubom takšne v najkrajših »minicah« in najbolj globokih dekoltejih.
Naj še zaključim z Youtubom. Turčija je imela uradno prepoved uporabe Youtuba, ker so se na njem znašli videi, ki žalijo Ataturka, vzornika mnogih mladih Turkov. A če verjamete ali ne, prav vsi so omenjeni spletni medij uporabljali, kljub temu, da je bil dostop do www.youtube.com blokiran. So pač našli način, kako lahko preko vmesnikov vseeno dostopajo do te priljubljene strani.
Nasprotja so tista, ki z eno besedo najbolj opisujejo to muslimansko državo, vredno obiska.
Ana Skrt,
Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi
