Društvo mladih raziskovalcev Slovenije je že šesto leto zapored organiziralo podelitev priznanja najboljšemu mentorju doktorskim študentom – Mentor leta 2014. Prireditev je potekala v četrtek, 4. decembra, v Kosovelovi dvorani Cankarjevega Doma, v Ljubljani. Več kot sto petdeset gostov je prisluhnilo melodijam Pihalnega orkestra Bežigrad in a capella skupini Bassless. Poleg številnih odličnih mentorjev so se prireditve udeležili rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Ivan Svetlik, rektor univerze v Mariboru, prof. dr. Danijel Rebolj, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, prof. dr. József Györkös, ter predstavniki različnih slovenskih visokošolskih zavodov ter inštitutov. Prireditev je povezovala voditeljica in novinarka Neža Rupnik.
Miha Rihar, predsednik Društva mladih raziskovalcev Slovenije, je v uvodnem nagovoru izpostavil, da je vloga mentorja v procesu razvoja mladega raziskovalca pogosto zapostavljena, visokošolski učitelji, pa so ocenjevani in vrednoteni predvsem skozi vidik raziskovalne uspešnosti in le redko, če sploh, skozi vidik stremenja k prenosu znanja na svoje mentorirance. V tem duhu se je predstavila tudi prva gostja večera, dr. Katerina Čeh iz Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Ta je leta 2011, že v času doktorskega študija, s svojim mentorjem prof. dr. Gregorjem Majdičem ustanovila spin-out podjetje Animacel, ki se ukvarja z zdravljenjem živali z matičnimi celicami. Dr. Čehova je svoj odnos z mentorjem opisala kot »tim, v katerem se dve osebi dopolnjujeta«. Izpostavila je, da en brez drugega nebi mogla uspeti, saj je imel eden odlično idejo, drugi pa specifična znanja in široko socialno mrežo.
Tudi letošnjega Mentorja leta je izbrala petčlanska komisija, sestavljena iz sedanjih in nekdanjih doktorskih študentov iz različnih raziskovalnih področij. Komisijo za izbor nagrajenca je vodila Sara Seršen, doktorska študentka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Na razpis za Mentorja leta 2014 je prispelo rekordnih 110 vlog za nominacijo 63 različnih mentorjev. V ožji izbor se je uvrstilo 5 nominiranih mentorjev med katerimi je bil za mentorja leta 2014 izbran prof. dr. Marko Bajec.
Prof. dr. Marko Bajec je kot redni profesor zaposlen na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Je prodekan za gospodarske zadeve ter vodja Laboratorija za podatkovne tehnologije. Predava več predmetov s področja informatike in podatkovnih baz. V okviru raziskovalnega dela se je v preteklosti ukvarjal predvsem z obvladovanjem informatike, zadnja leta pa največ dela na področju analize, vizualizacije in predstavitve podatkov. Leta 2008 je bil eden od soustanoviteljev spin-off podjetja Optilab, ki se ukvarja z odkrivanjem goljufij v zavarovalništvu. Je tudi ustanovitelj Laboratorija za podatkovne tehnologije, ki vodi v raziskovanju pridobivanja, integracije, analize, vizualizacije in upravljanja podatkov. Za doprinos pri prenosu znanja v industrijo je prof. dr. Bajec prejel več nagrad.
Prejemnika priznanja so letos nominirali štirje: trije mladi raziskovalci in en docent s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Zapisali so, da so pod mentorstvom dr. Marka Bajca sodelovali s številnimi domačimi in tujimi podjetji ter znanstvenimi inštitucijami ter objavljali v vodilnih mednarodnih znanstvenih revijah. Eden od predlagateljev je v utemeljitvi zapisal: »Mentor je najprej prisluhnil moji želji, kje bi želel nadaljevati z delom – v gospodarstvu, akademski sferi, v tujini… Že pred koncem študija mi je omogočil razna sodelovanja. Po študiju bi lahko nadaljeval v gospodarstvu v Sloveniji, vendar sem se odločil, da bi rad nadaljeval z delom na matični fakulteti. Mentor mi je pri tem pomagal in me vedno pohvalil pred svojimi kolegi in izpostavil moje dobre lastnosti. Še več, pred oddajo prijave za zaposlitev, jo je celo prebral in predlagal popravke«.
Preostali štirje letošnji finalisti so prof. dr. Barbara Malič iz Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Tadeja Zupančič s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, prof. dr. Damijan Miklavčič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in izr. prof. dr. Bojan Dolšak na Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Dr. Miklavčič je o mentorstvu razložil: »Sam vedno poskušam iskati presek interesa študenta doktoranda in interesa raziskovalne skupine, torej njenim programom dela. V tej fazi si poskušam vzeti toliko časa kolikor je potrebno. Prepričan sem, da v sebi vsakdo nosi želje in afiniteto do specifičnega dela, ga zanimajo določene teme, ima mogoče odpor do drugih tem. Tu se začne mentorstvo. V iskanju teme. Vsak posameznik v tim prinese svoje izkušnje in znanja, ki jih je pridobil pri modelarjih, radioamaterjih, tabornikih ali drugje. Najbolj pomembno se mi zdi najti presek želja med doktorandom in raziskovalnim programom skupine. Na tak način je sodelovanje veliko bolj plodno.« Soroden pogled na mentorstvo je opisala tudi dr. Malič in ga istočasno označila za »privilegij, da imaš možnost več let, od diplome do doktorata, spremljati razvoj mladega človeka.«
O Društvu mladih raziskovalcev Slovenije
Društvo mladih raziskovalcev Slovenije združuje doktorske študente in podoktorske raziskovalce z različnih raziskovalnih področij. Osrednji cilji društva so spodbujanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu, zavzemanje za čim bolj kakovosten doktorski študij, promocija in prizadevanje za izboljšanje razmer za slovensko znanost in raziskovalno dejavnost, izboljšanje pogojev dela mladih raziskovalcev ter pomoč pri lažjem uveljavljanju bodočih doktorskih intelektualcev v družbi. Društvo uresničuje cilje s sodelovanjem v javnih razpravah, pri pripravi pravilnikov, s sodelovanjem z raziskovalnimi ustanovami in agencijami ter s pripravo in izvajanjem samostojnih projektov.
Priznanje Mentor leta je Društvo mladih raziskovalcev Slovenije letos podelilo šestič. V preteklih letih so nagrade prejeli prof. dr. Zdravko Kutnjak (2013) iz Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Boris Žemva (2012) z Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Igor Muševič (2011) z Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Domen Leštan (2010) z Biotehniške fakultete v Ljubljani ter prof. dr. Janko Kos (2009) s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
