V četrtek in petek, 22. in 23. 10. 2009, je v organizaciji Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani potekalo dvodnevno znanstveno srečanje Med politiko in stvarnostjo: jezikovna situacija v novonastalih državah bivše Jugoslavije. Otvoritve srečanja so se poleg predstavnikov Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in predstavnikov sofinancerja, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, udeležili veleposlanik Republike Črne gore, nj. eksc. Ranko Milović, veleposlanik Republike Hrvaške, nj. eksc. Svjetlan Berković, veleposlanik Republike Makedonije, nj. eksc. Samoil Josif Filipovski in veleposlanik Republike Srbije, nj. eksc. Predrag Filipov. O aktualni jezikovni situaciji na prostorih bivše Jugoslavije so razpravljaji ugledni jezikoslovci iz vseh novonastalih držav bivše Jugoslavije, prof. dr. Ranko Bugarski z Univerze v Beogradu in član Evropske akademije znanosti in umetnosti pa je srečanje umestil med mednarodna srečanja s sorodno problematiko, prvi dve sta bili organizirani na University of London leta 1989, Language Planning in Yugoslavia, in leta 2000, Language in the Former Yougoslav Lands, tretje pa je ljubljansko. Ob vseh treh srečanjih so izšle tudi monografske predstavitve, na otvoritvi ljubljanskega srečanja v četrtek, 22. 10. 2009, je bila tako predstavljena tudi monografija Med politiko in stvarnostjo: jezikovna situacija v novonastalih državah bivše Jugoslavije, ki jo je izdala in založila Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v svoji zbirki Kultura sožitja, uredili pa Vesna Požgaj Hadži, Tatjana Balažic Bulc in Vojko Gorjanc.
Monografija Med politiko in stvarnostjo se osredotoča na odnos do jezikov v Sloveniji in drugih državah bivše Jugoslavije po letu 1990. Po razpadu bivše skupne države leta 1991 namreč tako v Sloveniji kot v drugih novonastalih državah nastopi obdobje burnih družbenih in političnih sprememb, ki so vplivale tudi na spremembo statusa in percepcije posameznih nacionalnih jezikov. Tako se začne na novo vzpostavljati odnos do lastnega jezika in njegovih variant ter odnos do tujih, zlasti jezikov bivše skupne države. Jezikovna situacija zadnjega desetletja na področju bivše Jugoslavije do sedaj še ni bila predstavljena na celosten način, zato želi monografija to vrzel zapolniti, hkrati pa prispevati znanstveno in strokovno podlago za medsebojno spoznavanje in razumevanje jezikovnih in kulturnih razlik ter razvijanje kulture strpnosti v južnoslovanskem prostoru.
