Samozavest je prav tako ena izmed lastnosti, ki krasi uspešne ljudi; v življenju omogoča večjo učinkovitost in pomaga pri boljšem izkoristku potencialov posameznika.
Malo namreč koristi potencial, ki ne doživi svojega udejanjenja, saj že sama beseda pove, da gre za neko možnost. Posameznik torej tako ima neko možnost nekaj narediti ali postati, pri tem pa si sam zavedno ali nezavedno postavlja ovire; ena izmed takih ovir je pomanjkanje samozavesti.
Ameriška psihologinja Barbara de Angelis je napisala zanimivo knjigo z naslovom Samozavest, v kateri pravi, da resnična samozavest po njenem ne temelji na našem prepričanju, da točno določene stvari npr. reševanje zapletenih pravnih primerov, lahko opravljamo dobro, saj bi se potem počutili samozavestno in dobro le, ko bi dobro rešili kak tak primer. Tako pravi, da je bolje, da naša samozavest temelji na naši odločenosti, naši samo-zavezi, da bomo storili vse, kar je potrebno, da bomo dosegli to, kar želimo doseči.
Na tak način svojega občutka samozavesti ne ‘fiksiramo’ na dobro opravljanje točno določene aktivnosti; tovrstna pripravljenost je del nas in nas tako lahko vedno spremlja. Spremljati pa nas mora seveda predvsem takrat, ko ne gre vse tako, kot smo si zamislili; vključevati mora namreč tudi voljo, da bomo tudi, ko nam stvari trenutno (!) ne bodo šle od rok tako, kot bi si želeli, vztrajali pri tem, da bomo storili to, kar želimo. To je povsem v skladu z rekom, da ‘ni sramota pasti, sramota je ne pobrati se’ – seveda tu ne govorimo o nikakršni sramoti, ampak o našem namenu, zavezi, ki jo sprejmemo do sebe.
Ljudi pri aktivnostih ženejo njihove želje, njihove sanje; veliko jih sanja o tem, da bi nekaj storili, vendar se bojijo začeti, ker se bojijo, da bodo delali preveč napak. Delati napake ni problem, saj se na napakah učimo (če si to dovolimo!); prav takrat, ko delamo napake, si moramo dati podporo in aktivirati svojo voljo, ki nas bo pripeljala do cilja, ki ga želimo doseči (ta se lahko včasih zamenja; tu je pomembna iskrenost do sebe). Primer za to, da ne more vedno iti vse gladko in da je tudi življenje ljudi, ki jih poznamo kot zelo uspešne in vplivne, lahko posuto s trnjem in da so tudi oni naredili veliko napak in doživeli veliko porazov, je nekdanji ameriški predsednik Abraham Lincoln. Kljub nizu porazov v zgodnji politični karieri se je namreč povzpel na predsedniško mesto in postal eden najbolj slavnih predsednikov ZDA v njihovi celotni zgodovini. Zanesljivo se je zavedal vsebine latinskega rekla ‘per aspera ad astra’ (‘prek težkoč do zvezd’) in tako ni obupal ob začetnem neuspehu.
Strah pred napakami pa lahko osebo tako ohromi, da sploh noče začeti in čaka, da bo pridobila potrebno samozavest, da se bo lotila ukrepov v smer doseganja želenega cilja. Dejansko si na tak način dela medvedjo uslugo. Odlašanje namreč producira tesnobo, zmanjšuje samozavest. Nikoli namreč ne bo nastopil nek čudežen trenutek, ko bo vse drugače. Pomembno je začeti. Tukaj nastopi tudi vprašanje motivacije – velikokrat namreč posamezniki čakajo, da bodo dobili dovolj motivacije, da se bodo lotili stvari. V bistvu pa je mehanizem ravno obraten – najprej je potrebno začeti, potem pride dodatna motivacija, dodaten zagon. Hkrati pri izvajanju te aktivnosti včasih nastopijo tudi napake.
V skladu s predlagano vsebino samozavesti ob tovrstnih zastojih ne smemo obupati, vztrajati je potrebno kljub oviram.
Včasih pa se zgodi, da se lotimo kakšne stvari, pa je ne dokončamo, čeprav bi jo radi, ampak se spet ujamemo v vrtinec odlašanja. Za višanje samozavesti je potrebno tudi dokončati stvari, ki se jih lotimo. Včasih pa tega enostavno ne zmoremo sami, ampak bi potrebovali pomoč. Samozavestnemu človeku ni težko prositi za pomoč, ko jo potrebuje; zaveda se namreč, da to ni znak šibkosti, ampak prej modrosti v smislu zavedanja, da vsega pač ne moremo opraviti sami ali pa je to zvezano z nesorazmernim trudom.
Na koncu pa je najbolj pomembno zavedanje, da imamo vse, kar potrebujemo, da dosežemo to, kar si želimo že v sebi. Potrebno je le vztrajati kljub občasnim padcem, pri tem pa ohraniti vero vase – ta namreč loči uspeh od neuspeha.
Blaž Božnar
