Društvo študentov invalidov Slovenije je bilo ustanovljeno z namenom zagovarjanja interesov in posebnih potreb študentov invalidov ter izvajanja programov pomoči in drugih dejavnosti, ki prispevajo k izboljšanju položaja študentov invalidov na področju izobraževanja, bivanja in zaposlovanja. Pogovarjali smo se s predsednikom društva Martinom Gecem.
Kaj sploh pomeni status študenta s posebnimi potrebami/invalida?
Status študenta s posebnimi potrebami študentom invalidom prinaša določene pravice, ki so potrebne za enakopravno opravljanje študija. Tako jim omogoča prilagoditve pri izvedbi pedagoškega dela, prilagoditve glede študijskega gradiva, prilagoditve načina preverjanja in ocenjevanja znanja, izjemen vpis v višji letnik, kljub temu da vse obveznosti niso opravljene, izjemno podaljšanje študentskega statusa in nekatere druge pravice. Poleg pravic seveda nalaga tudi določene odgovornosti in obveznosti. Veseli smo, da so bili v zadnjih letih na vseh javnih univerzah sprejeti Pravilniki o študentih s posebnimi potrebami, ki urejajo to področje.
Kaj je namen društva, kako študentom invalidom pomagate?
Začetki društva segajo v leto 1996, ko so se študenti invalidi začeli povezovati z namenom zagovarjanja interesov in potreb študentov invalidov. Kasneje je društvo začelo tudi z izvajanjem posebnih socialnih programov in drugih dejavnosti, ki prispevajo k izboljšanju položaja študentov invalidov na področju izobraževanja, bivanja in zaposlovanja. Društvo danes izvaja štiri posebne socialne programe, ki so financirani iz različnih javnih sredstev. Največji financer je Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, sledijo ji Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Invalidski sklad, Mestna občina Ljubljana, ŠOU Ljubljana, ŠOU Maribor in nekatere druge organizacije. Med najpomembnejšimi programi bi poudaril predvsem osebno asistenco in prevoze. Gre za dva temeljna programa, brez katerih študenti invalidi ne bi mogli študirati oziroma bi bil njihov študij zelo otežen. Poleg omenjenih programov izvajamo še program službe za pomoč študentom invalidom, ki zajema predvsem svetovanje in strokovno podporo že pred študijem, med študijem in po študiju. Poskrbljeno imamo tudi za različne obštudijske dejavnosti, kot so plavanje, izobraževanja, izleti, dramska dejavnost in fizioterapija.
Koliko članov štejete?
V društvo je trenutno včlanjenih 130 članov, ki prihajajo iz vse Slovenije. Združujemo študente z različnimi vrstami in stopnjami invalidnosti, prav tako pa tudi tiste, ki imajo različne dolgotrajne bolezni ali učne težave.
Podpora le pri študiju? Še na kakšnih drugih področjih?
Poleg podpore pri študiju društvo nudi podporo tudi na ostalih področjih. Podporo nudimo že dijakom glede študija in bivanja v času študija, v zadnjih letih pa delamo tudi na področju zaposlovanja, saj opažamo, da se številni invalidi diplomanti po zaključku študija ne znajdejo najbolje na trgu dela. To težavo rešujemo z različnimi izobraževanji, na katerih lahko študenti invalidi pridobijo najnujnejše kompetence, potrebne za zaposlitev, prav tako pa nudimo tudi prilagojene prakse, ki jih lahko člani opravljajo na društvu in tako pridobijo praktične izkušnje ter številne študijske obiske podjetij in državnih organov ter institucij. Študentom pomagamo tudi pri reševanju bivalne stiske med in po zaključku študija. Letos smo s strani Mestne občine Ljubljane v najem za neprofitno najemnino pridobili invalidom prilagojeno stanovanje, v katerem bivata dve študentki, ki sta se morali izseliti iz študentskih domov.
Kaj pa obštudijske dejavnosti?
Kot sem že omenil, društvo skrbi za pestro obštudijsko življenje. V 20 letih delovanja je društvo izvedlo številne gledališke in plesne predstave, med katerimi bi izpostavil predvsem zadnjo z naslovom ČUDedŽNI, ki je premiero doživela prav na obletnici 20-letnice delovanja društva maja letos. Pri vseh predstavah sodelujemo z znanimi slovenskimi umetniki, ki pripomorejo k profesionalnosti izvedbe. Nudimo tudi plavanje v ogrevanih bazenih v Ljubljani in Mariboru, izobraževanja, predavanja, izlete po Sloveniji in v tujino ter mnoge druge dejavnosti, na katerih se lahko študentje družijo in malo umaknejo od študija.
Kako je pri nas poskrbljeno za invalidne študente, je dovolj?
Lahko rečem, da se stanje iz leta v leto izboljšuje. V zadnjih dvajsetih letih je bilo veliko narejenega. Fakultete so se arhitektonsko prilagodile, prav tako so se v veliki meri prilagodili tudi študentski domovi, ki so danes dostopni tudi za uporabnike invalidskih vozičkov. Prav tako so bili po vseh univerzah v Sloveniji sprejeti Pravilniki o študentih s posebnimi potrebami, ki vključujejo tudi študente invalide. Seveda vedno obstajajo možnosti za izboljšave. Rešiti je treba predvsem problematiko slepih in slabovidnih ter gluhih in naglušnih študentov. Prvi potrebujejo predvsem tipne oznake na fakultetah in v okolici, drugi pa indukcijske zanke in tolmače. S tem bi bistveno izboljšali kakovost njihovega študija.
Kaj najbolj pogrešate?
Poleg prilagoditev, ki jih potrebujejo slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni študentje, si želimo, da bi nov Zakon o visokem šolstvu vključeval tudi študente invalide in ščitil njihove pravice, ki izhajajo iz specifičnih potreb na državni ravni. Prav tako si želimo, da bi se krčenje finančnih sredstev ustavilo, saj smo prišli do točke, ko so ogrožene osnovne in nujno potrebne storitve, ki jih društvo nudi svojim članom.
Kako pa je v primerjavi s preostalimi evropskimi državami?
Ko se primerjamo z drugimi evropskimi državami, opažamo, da so države, kjer je stanje boljše in države, kjer je stanje slabše. Lahko rečemo, da smo v zlati sredini in da delamo na tem, da bomo nad povprečjem. Povezujemo se z evropskimi partnerji in prenašamo dobre prakse. Prav letos smo sodelovali s slovaško Zvezo slepih, s katero smo pripravili skupni projekt usposabljanja mladinskih voditeljev za delo z mladimi slepimi in slabovidnimi. Smo tudi člani evropske mreže LINK, združenja institucij s področja visokega šolstva, ki skrbi za koordinacijo različnih dejavnosti na področju podpore študentom invalidom.
