Člani Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi se vsak drugi teden družimo na večerni kavi v hostlu Celica, na PR’ kofet. Pogovarjamo se o izkušnjah, ki jih imamo na področju odnosov z javnostmi, saj je izmenjava informacij med (mladimi) PR-ovci ključna. Tema tokratne razprave je bila: “Kaj so odnosi z javnostmi? Kakšno težo imajo na različnih področjih: v agenciji, podjetju, državnih službah, med študenti? Kaj so prednosti in slabosti dela na določenem področju?”
Agencije, ki se ukvarjajo s področjem odnosov z javnostmi, jih pojmujejo zelo široko, saj se dotika celotnega integriranega tržnega komuniciranja. Še vedno je največ naročil za sestavljanje liste kontaktov novinarjev in odnosov z mediji ter organizacijo dogodkov. Ugotavljamo, da so najbolj pogost problem pri agencijskem delu komercialno naravnani naročniki, saj jih prepogosto zanima, v kolikšni meri se jim bo strošek naročila povrnil in s tem velikokrat idejno omejujejo projekte. Največja prednost dela v agenciji pa je dinamičnost dela in dobra interna komunikacija. Vodilni se zavedajo, kako pomembni so timsko delo in interni dogodki. Ugotavljamo, da je pomemben vidik agencijskega dela na področju odnosov z javnostmi etika, saj največji problem predstavljajo PR članki in zahteve naročnikov po “prikrivanju” resnice.
V slovenskih podjetjih opazimo razliko v napredovanju oddelkov za odnose z javnostmi, glede na preteklo obdobje. Večja podjetja navadno že imajo PR oddelek. Število zaposlenih je odvisno od velikosti podjetja in teže, ki jo vodstvo pripisuje odnosom z javnostmi. Veliko je torej odvisno od vodstva podjetja, ki tudi sprejema letni komunikacijski načrt. Pri izvajanju tega načrta ima najvidnejšo vlogo vodja oddelka, ki ima celoten pregled nad komuniciranjem podjetja, razporeja delo in določa, kaj naredijo v podjetju sami in za katero orodje ali akcijo morda najamejo zunanjo agencijo. Menimo, da delo na oddelku za odnose z javnostmi ne zajema celotnega spektra, največji del še vedno predstavljajo odnosi z mediji in s potrošniki.
Javnim skladom se zdijo odnosi z javnostmi nepotrebni. Javni sklad nima PR oddelka, ni jasno, kdo je odgovoren za komuniciranje, torej se morajo novinarji za informacije pošteno potruditi. Ocenjujemo, da na tem področju še vedno ne razumejo funkcije in se ne zavedajo njene pomembnosti. Največji problem vidimo v dejstvu, da na PR gledajo kot na orodje promocije. Tako tudi izostajajo prepotrebni letni komunikacijski načrti in celovita strategija komuniciranja. Vse dejavnosti izvajajo sproti, ne pa načrtovano. Kljub pomanjkanju strategije pa delajo nekatere analize o smiselnosti projektov. Seveda je spet odvisno od velikosti javnega sklada in pomembnosti (tudi finančni podpori), ki jo skladu namenja vlada.
V našem pogovoru pa smo se dotaknili tudi študentov Fakultete za družbene vede, saj je ta fakulteta edina v Sloveniji, ki ima v predmetnike vključeno področje odnosov z javnostmi. Opažamo, da imajo študenti v splošnem zelo negativno mnenje o tem področju. Praktično znanje je zelo pomembno, vendar menimo, da ga fakulteta ne nudi dovolj. Kot potrjujejo svetovni trendi, se tudi v Sloveniji kaže potreba po šoli, kjer bi praktiki dobili licenco, torej izpit, ki zajema teorijo in prakso.
Skodelice kave so prazne, naš pogovor se je zavlekel pozno v večer, pa vendar zberemo še nekaj energije in strnemo naše ugotovitve o delu na področju odnosov z javnostmi.
Agencije so zelo komercialno usmerjene, obseg dela odnosov z javnostmi je v veliki meri odvisen od naročnika in njegove osveščenosti s strateško načrtovanim komuniciranjem. Pri podjetjih igra ključno vlogo pri oblikovanju oddelka za odnose z javnostmi vodstvo, zato ga je potrebno izobraževati o vlogi in pomenu odnosov z javnostmi. Navadno se večja podjetja zavedajo pomembnosti in imajo oddelek, manjša pa si ga ne morejo privoščiti. Podobno velja za javne sklade. Med študenti vlada negativna nastrojenost in splošna nevednost, formalni načini izobraževanja ponujajo le nekaj teoretičnega znanja. Menimo pa, da je praktično znanje zelo pomembno, prav tako tudi splošna razgledanost, poznavanje ekonomije in specifičnih strokovnih področij. Pomembna je tudi osebnost, govorna kultura, karizma in energija človeka. Ključna naloga praktikov je osveščanje javnosti, predvsem pa medsebojna izmenjava informacij, saj se pravi odnosi z javnostmi dogajajo ravno na kofetih.
