Jesenski dnevi prinašajo tudi pečen kostanj.
Kmalu bo vse začelo dišati po pečenem kostanju. Takrat vemo, da je resnično nastopila jesen. Že dolgo let nazaj je kostanj pomenil glavno hrano v času jesenskih in zimskih dni. Izhaja namreč iz Male Azije in Sredozemlja.
V Sloveniji največ dreves kostanja najdemo v toplejših gričevnatih legah na Primorskem, Beli Krajini in v jugovzhodnem delu. Drevo zraste do 35 metrov in v izjemnih primerih tudi do debeline 3 metrov. Obrodi vsako leto, več plodov pa daje vsako tretje leto.
Za kostanj je značilna vsebovanost energijske vrednosti in mineralov. Vsebuje tudi veliko ogljikovih hidratov in škroba. Značilno zanj pa je, da se kostanjevo listje uporablja predvsem za zdravljenje dihalnih in želodčnih bolezni.