Kosovo ni evropski Irak

Ko se govori o Kosovu, se ponavadi takoj začne polemizirati o mednarodnem pravu, politiki in osnovnih življenjskih pravicah ljudi. Skoraj nikjer ni govora o gospodarstvu Kosova. Kako sploh ti ljudje živijo? Kakšna prihodnost jih čaka? Evforija samostojnosti se bo na Kosovu prej ali slej umirila in takrat bo treba pričeti gospodarsko razvijati državo, ki je po BDP-ju najrevnejša članica Evrope. Pravzaprav je Kosovo po razvitosti na ravni nekaterih afriških držav Kot so Sudan, Eritreja in Etiopija.

KOSOVO V ŠTEVILKAH
Bruto domači proizvod Kosova je ocenjen na okoli 1.100 evrov na prebivalca. Kar 37 odstotkov ljudi na Kosovu živi v revščini z 1,5 evra na dan, 15 odstotkov jih živi v hudi revščini z manj kot 0,9 evra na dan, polovica prebivalstva pa nasploh trpi za lakoto. Kosovo ima najvišjo nezaposlenost v Evropi, ki je okoli 40-50 odstotna. A te številke naj bi bile precej višje kot kažejo uradni podatki. Uradno je brezposelnih 330.000 ljudi, vendar naj bi ta številka bila precej višja in naj bi segala tja do 60-65 odstotkov aktivne delovne sile. Večina ljudi, ki ima službo, dela v javnem sektorju, ki je v bistvu največji delodajalec. Zasebni sektor je zelo nerazvit, industrijski sektor pa ima velike težave zaradi oskrbe električne energije. To je trenutno največja težava na Kosovu, saj je Kosovsko električno podjetje sposobno proizvesti elektriko le za potrebe prebivalstva in tako mora elektriko uvažati. Srbija je glavna dobaviteljica elektrike Kosovu in samo upamo lahko, da Srbi ne bodo Albancem odklopili elektrike, kar si zlobni politični jeziki v Srbiji želijo. Kosovo uvozi za okoli 1,5 mrd evrov na leto, izvozi pa le za 150 mio evrov. Največja partnerica je Makedonija (uvoz 220 mio, izvoz 9 mio), sledijo Srbija, Nemčija in Turčija. Gospodarska rast na Kosovu je leta 2006 znašla 3,8 odstotkov, inflacija pa je bila 0,6 odstotna, predvsem po zaslugi Evra, ki je uradna valuta na Kosovu. Srbsko prebivalstvo pa več ali manj uporablja dinar. Izobraževanje je nasploh velik problem na Kosovu. Šest odstotkov prebivalstva je nepismenih, kar polovica prebivalstva pa ima končano le osnovno šolo. Statistika se bo v prihodnje popravila, saj je trenutno več kot 90 odstotkov otrok vpisanih v osnovno šolo. Vprašljiva je kakovost izobraževalnega sistema, saj pouk v nekaterih šolskih ustanovah poteka celo v štirih izmenah. Zaradi pretekle vojne in pomanjkanja sredstev je infrastruktura na Kosovu v zelo slabem stanju. Kosovo ima najvišjo nataliteto v Evropi, kjer je okoli 60 odstotkov prebivalstva mlajših od 25 let. Hkrati pa ima največjo mortaliteto v Evropo, ki znaša med 18-44 smrtnih primerov na 1000 rojstev, kar je posledica predvsem slabega zdravstvenega sistema.

SIVA EKONOMIJA
Privatizacija je na Kosovu otežena, predvsem zaradi nerešenega vprašanja lastnine. Do takrat pa bodo investitorji najbrž še malo počakali, da sploh dobijo kakšno zagotovilo o varnosti svojih naložb. Zaradi pomanjkanja delovnih mest pa so državljani Kosova primorani delati na črno. V zadnji letih se je zelo razbila siva ekonomija. Korupcija je problem številka ena. Kosovo pa je zaenkrat najbolj znano po trgovini z drogo, ki naj bi zalagal velik del Evrope ter z trgovino z belim blagom oz. ljudmi. Kako resna je situacija na tem področju dokazuje nedavna izjava podpredsednika slovaške vlade Dušana Čaploviča: ”Kosovo bi lahko zaradi trgovine z drogami preimenoval v Drogovo. Vsi vemo, kaj se tam dogaja, vemo, od kod v Evropo pridejo mamila, belo blago in orožje.” Poleg drog in orožja pa je razširjeno tudi tihotapljenje cigaret, goriva za katere pa skrbijo organizirane kriminalne skupine ljudi, ki se vsake toliko obračunajo med seboj kar sredi kosovskih mest, kot v filmih. Veliko Albancev pa ima na srečo sorodnike v tujini. Samo v ZDA, Nemčiji in Švici in Avstriji dela okoli 500.000 ljudi, ki vsako leto pošljejo domov okoli 550 mio evrov, kar je v bistvu več kot polovica proračuna Kosova.

ŽAREK UPANJA
Glavni cilji Kosova je članstvo v Mednarodnem denarnem skladu in svetovni banki. To je nasploh nujno, da lahko Kosovo dobi potrebna denarna sredstva oz. posojila za zagon gospodarstva. Kosovo se lahko na Donatorski konferenci nadeja tudi okoli za 2 mrd evrov sredstev, ki jih bodo donirale predvsem Evropske države. Ameriška administracija, pa je tako kot ponavadi spet prva vzela vajeti v svoje roke in že ”podarila” Kosovu 350 mio USD, kar je praktično več kot tretjina proračuna. Največja prednost Kosova pa je neizkoriščen energetski sektor. Pokrajina je pravzaprav prava ”energetska bomba” bogata z naravnimi bogastvi, kot so lignit, svinec, cink in magnezit. Malokdo ve, da ima Kosovo največje zaloge aluminijeve rude na svetu. Samo rezerve Lignita, ki ga je na Kosovu okoli 16 mrd ton, so ocenjene na 85 mrd USD!!! Poleg tega je na Kosovu še okoli 15 milijard ton rjavega premoga, 20 milijard ton svinca in cinka ter 15 milijard ton niklja. Vsekakor se bo gospodarska slika v prihodnjih leti spremenila, če le ne bodo zahodne sile začele izkoriščati Kosova tako kot danes ”energetsko bombo” Irak. Prav izkoriščanje energetskih virov Kosova je lahko razlog zakaj so zahodne sile tako odločne pri priznavanju te pokrajine in tako ravnodušne do nekaterih drugih pokrajin, ki si ravno tako želijo neodvisnost (Abhazija, Južna Osetija, Baskija …). In naj ne bi bilo zanimivo samo gospodarsko-energetsko temveč tudi vojaško. Že nekaj časa se govori, da bodo ZDA v tem delu Evrope postavile svoja vojaška oporišča in to se bo res najverjetneje zgodilo.
Naj bo cilj zahodnih sil tokrat resnična, iskrena stabilizacija Kosova, saj so tamkajšnji ljudje že dovolj pretrpeli in imajo vso pravico do dostojnega življenja. Nobeden si ne želi, da bi Kosovo postal nekakšen ‘evropski Irak’, kjer se Iračani še danes pobijajo med seboj, v vsem tem kaosu pa pač Američani še naprej pridno črpajo nafto.
 
Predrag Rajčič, dipl. ekonom